Dobitnica Badjurove nagrade Alenka Bartl Prevoršek

Kostumi Bartl Prevorškove so vedno vrhunski in izrazito avtorski ne glede na to, ali je v filmu predstavljena zgodovinska ali sodobna tematika, v njem prevladuje realizem ali fantazijska dimenzija, naj gre za umetniški ali žanrski film. Njeni kostumi so vedno ravno prav opazni in hkrati neopazni. Kostum je pri njej vedno v funkciji filma in igralca ter njegove vloge, nikoli ni namenjen samemu sebi in razkazovanju, je v utemeljitvi zapisala komisija za nagrado, ki jo podeljujeta Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in Slovenski filmski center.

Svojo kostumografsko pot je Alenka Bartl Prevoršek začela s celovečernim filmom Greh režiserja Františka Čapa leta 1954. Takrat so jo odgovorni pri Triglav filmu povabili k sodelovanju kot prvo diplomirano kostumografko z diplomo Akademije uporabnih umetnosti v Beogradu.

Med svojo barvito kariero je zasnovala kostumografije za 20 celovečernih igranih filmov, deset televizijskih dram in filmov, tri televizijske nadaljevanke, tri televizijske baletne predstave in opero ter nekaj priredb slovenskih gledaliških dram.

Velik pečat je pustila predvsem na filmih režiserja Matjaža Klopčiča, s katerim je sodelovala kar šestkrat – njeno delo lahko vidite v filmih Sedmina, Strah, Vdovstvo Karoline Žašler, Iskanja, Dediščina in Moj ata socialistični kulak, pa tudi v televizijskih delih Zadnja šolska naloga, Nori malar, Črna orhideja in Gospodična Mary. Tako kot Klopčičevi filmi so tudi njene kostumografije doživele številna priznanja na svetovnih filmskih festivalih, vključno z Berlinom in Cannesom.

Dvakrat je sodelovala tudi s Francetom Štiglicem, Juretom Pervanjo in Igorjem Pretnarjem, v Cannesu pa se predstavila tudi s kostumografijo filma Umetni raj Karpa Godine. Sodelovala je pri eni od največjih uspešnic slovenskega filma, delu To so gadi Jožeta Bevca.

Svojo ustvarjalnost je negovala tudi v gledališču – v karieri je ustvarila kostumografije za več kot 500 gledaliških in operno-baletnih predstav. Za življenjsko delo na področju kostumografije je leta 1989 prejela Prešernovo nagrado.

Alenka Bartl Prevoršek je po besedah komisije za nagrado orala ledino na svojem področju avtorskega ustvarjanja. Kostumografijo kot stroko in poklic je utemeljevala tudi teoretično. Postavila je temelje slovenski katedri za kostumografijo. Več desetletij je poučevala na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Poučevala je tudi na šoli za oblikovanje ter na likovni akademiji.

Komisijo za podelitev nagrade so sestavljali Maja Weiss (predsednica), Dunja Klemenc, Denis Valič, Filip Robar - Dorin in Miha Hočevar.