Do nazga: Daniel Malalan

Kdaj ste se v življenju počutili najbolj golega?

Mislim, da se to v življenju spreminja. Začetne neprijetne situacije, otroške male in velike laži, nerodne zadrege, zaradi katerih se počutimo gole ... Vsak od nas je doživel to. Sčasoma sem obvladoval sebe in okoliščine, v katerih sem se znašel, in menim, da večinoma dobro izpeljem zadevo, pa naj bo situacija še tako nerodna. Najbolj golega sem se počutil, ko sem koga kdaj užalil in ga s tem prizadel. Moram tudi reči, da se vsakič, ko začnem z novim študijem v gledališču oziroma ko se spopadam z novo vlogo, počutim golega, ker je treba začeti na novo, iskati nove ideje, nove iztočnice, da bo nov lik zaživel. Tako je tudi tokrat, v muzikalu Do nazga v Špas teatru.

Kdaj ste bili prvič goli pred nekom?

V otroških letih smo se (kot večina) veliko igrali mamice in očke, zdravnike ... Spoznavali smo sebe in druge, zato je bila tudi golota večkrat v igri. Sem pa v osnovni šoli, ko je učiteljica zapustila razred, uprizoril striptiz in s tem pozabaval sošolke in sošolce.

Ste radi goli?

Sem. Že od otroških let sem naturist, kasneje tudi hedonist. Pa ni bilo vedno tako. Obdobja, ko sem se dobro počutil gol, so se izmenjavala s tistimi, ko se nisem. Vse življenje se ukvarjam s telesno težo in to je velikokrat pogojevalo tudi moj odnos do svojega telesa in golote. Saj vemo, kakšni so družbeni vzorci. Zdaj sem zadovoljen in toliko odrasel, da to zame ni več težava.

Kako razmišljate o goloti ̶ je to za vas nekaj lepega, spornega, diskretnega, naravnega ...? Je danes golote povsod preveč ali še vedno premalo?

Vedno sem na goloto gledal kot na nekaj naravnega in samoumevnega. Tudi s tega vidika mi je bilo všeč raziskovati sebe in druge. V bistvu je danes golote veliko, najdemo jo povsod, na TV-ju, internetu, prek oglasov, tudi na gledališkem odru. Lahko bi rekli, da je je preveč, in to se takoj poveže s pornografijo, seksom in namigovanji nanj. A kaj je bolj naravnega od golote? Je del nas, naše biti, našega uma in naših čustev. Škoda, da se je v postpoganski zgodovini človeštva, predvsem v naši zahodni kulturi, prepojeni s krščanstvom, pa tudi v drugih velikih religijah, zakoreninil negativen in odklonilen odnos do golote, kot da je to nekaj grdega, zato v nas vzbuja občutek sramu. Tako golota kot odnos do nje sta intimni izbiri posameznika.

Koliko golote je (še) seksi? Kaj je najbolj seksi na golem telesu?

Vsako telo je po svoje seksi. Če pa je neko telo, moško ali žensko, res lepo, zakaj ne bi tega gledali in občudovali? Najbolj žgečkljivo je, ko se vidi in ne vidi. V gledališču se večkrat sproži debata, ali je na odru golota sploh potrebna ali ne, ali je upravičena ali ne. Včasih je, včasih ni. Igralcem ni vseeno, če se morajo na odru ali v filmu sleči. Eni to počnejo iz lastnega ega, drugi zato, ker vidijo v tem vsebinsko upravičenost, tretji pa tega ne storijo in pika. Je pa to čisto nekaj drugega kot doma odvreči krpice ali se goli sončiti na plaži.

Striptiz raje odplešete sami ali si ga raje ogledate?

Oboje. Čeprav striptizov ne obiskujem redno oziroma jih uprizarjam. Eh, komaj čakam, da to storim v muzikalu Do nazga v Špas teatru.

Koga bi v življenju najraje videli brez obleke?

Pravzaprav si ne želim nikogar izrecno videti golega oziroma brez obleke. Bolje je vklopiti domišljijo in še veliko bolj zabavno je. Sicer pa vsi poznamo pravljico Cesarjeva nova oblačila, ko se vsi pretvarjajo, da ne vidijo, kar vidijo. Podobno je tudi v resničnem življenju. Če bi se nam pripetilo, da bi videli kakšno “cesarico”, “cesarja” ali kogarkoli drugega golega, bi se pretvarjali, da nič ni, a bi vseeno gledali in gledali ter upali, da se ne bo našel kak nedolžen otrok, ki bi zavpil: “Pa saj je nag”. Konec koncev smo vsi krvavi pod kožo; golota nas bo vedno tako ali drugače vznemirjala in burila našo domišljijo.