Danes Grčija, jutri vsa Evropa

Italijanska skupina Motus je na letošnjih Mladih levih predstavila svojo grško tragedijo, zgodbo o uporu grške mladine oziroma generacije 700€, kot se sami imenujejo. Alexis. Una tragedia greca je neločljiva od Motusove lanske predstave Too Late! (antigone)contest #2, močne politične alegorije o sodobni Antigoni, tiste, ki jo je na podlagi Sofoklejeve tragedije priredil Bertolt Brecht. Alexis. Una tragedia greca izhaja iz predstave Too Late! , saj protagonisti še zmeraj iščejo Antigono in se sprašujejo o njenem pomenu v današnjem svetu. Grški upor se je začel 6. decembra 2008, ko sta policista v središču Aten, v anarhistični četrti Exarcheia, ustrelila petnajstletnega Alexandrosa Grigoropoulosa. Iz tega tragičnega dogodka so se porodili nemiri in iz tega tragičnega dogodka izhaja tudi predstava Alexis. Motusovci kot dediči Piscatorjevega političnega in dokumentarističnega gledališča uporabljajo video projekcije, v katerih gledalcem predvajajo posnetke upora z atenskih ulic, dokumentirajo grafite, fanzine, nalepke in protestnike, spominjajo se Alexisa in obenem iščejo odgovor na vprašanje, ki jih preganja – kdo ali kaj je Antigona in v čem je njen današnji pomen? Domiselna povezava med sodobno tragedijo Alexisa in antično tragedijo Antigone je tudi prispodoba mrtvega Polinejka/Alexisa, ki so ga someščani pustili ležati na ulici. Ta prizor krutosti protagonisti znova obujajo in se spominjajo Kreonovih besed, naj bodo mrtvi uporniki na očem vseh kot opozorilo in grožnja.

Za zasnovo in režijo sta odgovorna Daniela Nicolò in Enrico Casagrande, ki je avtor videposnetkov, v predstavi igrajo Silvia Calderoni, Vladimir Aleksic, Benno Steinegger in Alexandra Sarantopoulou.

Antigona in Alexis ostajata simbola upora, simbola ponavljajoče se zgodbe o uporu zatiranih zoper oblasti. Njuno zgodbo lahko danes v Evropi razumejo vsi. Razen morda tistega 1 odstotka.