"Če smo včasih po oblačila hodili v Trst, zdaj Tržačani hodijo v Ljubljano"

Lorella Flego je voditeljica in modna novinarka, ki z avtorsko oddajo o modi, lepoti in trendih Bleščica izobražuje vse tiste Slovenke, ki želijo biti v koraku s časom in slediti modnim smernicam. Lorello smo ujeli na snemanju oglasa za avtomobilistično znamko Peugeot. Kar smo se pogovarjali o "plehu" in ženskah, smo že zapisali, a ker sta si avtomobilistična industrija in moda v marsičem zelo podobni, smo seveda pogovor nadaljevali s temami, ki so Lorelli veliko bolj blizu. Razkrila nam je, zakaj so ji vešč Parižanke, kje kupuje oblačila, kako kruto je življenje manekenk, zakaj zasebno življenje skriva pred radovednimi novinarji in kaj ji polepša dan, ki se začne na napačen način.

Prejšnjo soboto sta z Mariem Galuničem že drugič vodila festival Melodije morja in sonca. Kako se počutite v njegovi družbi in na domačih tleh? Zelo rada vodim z Mariem in vedno mi je v čast, da lahko delam na prireditvah na Obali. Všeč mi je vzdušje v avditoriju, saj je dokaz, da znamo biti pozitivni. Čutiš pozitivnost občinstva, ki podpira izvajalce in naju kot voditelja. Res mi je v čast, da sem bila del tako velikega projekta.

Poleg tega je festival spet prišel na malce višjo raven, ki jo je v preteklih letih izgubil. Seveda. Mislim, da morajo biti takšni festivali glamurozni. Na televiziji ne potrebujemo samo dnevnih novic, te pa ne smejo biti samo resne, kdaj se je treba tudi sprostiti. Če je festival živ že toliko let, to res nekaj pomeni.

Na takšnih prireditvah vedno navdušite s svojimi oblačili. Na prireditvi Internautika ste navdušili z obleko, za katero ste pozneje povedali, da ste jo kupili v Milanu. Je Milano modna prestolnica, v kateri pogosto zapravljajte za oblačila? Skoraj vse kupujem prek spleta, ker nimam veliko časa in ker mislim, da splet ponuja veliko stvari, ki so tam celo ugodnejše. Seveda moraš vedeti, pri kom kupuješ. Milano je prestolnica mode samo v času, ko se tam dogaja teden mode, ni pa mesto, kjer bi ves čas kupovala.

Za nakupe mi je zelo všeč Ljubljana, in če smo včasih po oblačila hodili v Trst, zdaj nekateri Tržačani hodijo v Ljubljano, kar veliko pove o tem, koliko se je Ljubljana spremenila v zadnjih letih.

Moje najljubše mesto za nakupe je zagotovo New York. Ameriška moda se je v zadnjih letih zelo spremenila in zelo napredovala. Včasih so imeli zgolj športne kose in slabe čevlje, zdaj pa se je modna industrija zelo spremenila. Poleg tega mi je športno-eleganten slog zelo všeč.

Na družbenih omrežjih je videti, da zelo veliko potujete. Obstaja mesto, država, ki vas navdušuje z načinom oblačenja prebivalcev? Zelo mi je všeč Pariz. Všeč so mi Parižanke in Francozinje, ki jih marsikdo kuje v zvezde, marsikdo pa ima občutek, da so zelo preprosto oblečene, včasih celo preveč, ker so brez mejkapa in nosijo zgolj navadno obleko.

Parižanke so mi zelo všeč, popolno nasprotje pa so Italijanke, ki imajo drugačen čar, saj so zelo urejene. A všeč mi je tudi ta ekstrem. Prav tako kot vsa dekleta v velikih mestih, ki imajo večerne obrede ob koncu tedna – obujejo visoke pete ter si nadenejo lepe obleke in bleščice. Pri nas tega ni. Imamo občutek, da nimamo takšnih lokalov ali prireditev in da smo preveč urejene. Posledično nismo nikoli dovolj urejene, mogoče bi morale najti kompromis med prvim in drugim.

Moda je ta bleščeča podoba zelo povezana z denarjem, če ne čutiš tega glamurja in je v ozračju nezadovoljstvo, se to odraža tudi v družbi. Se pravi, da glamurja ni.

Zanimivo je, da so Slovenke nekje vmes med Italijankami in južnimi sosedami, ki prav tako poskrbijo za svoja oblačila. Res je. Mislim, da si premalo upamo, da nas skrbi, kaj bodo rekli preostali. Skrbi te, če greš ven in imaš klobuk na glavi. Ženske smo malce popustile in nam je preveč vseeno. Ne vem, ali obleka naredi človeka, a pri sebi vidim, da mi, če imam slab dan, z lepo obleko in dobrim mejkapom uspe dvigniti samozavest in biti boljše volje v dnevu, ki se je začel na napačen način. To je terapija, ki se je premalo zavedamo.

Za spletno stran e-psihologija pišete kolumne, objavljate pa jih tudi na svoji spletni strani. Je poleg mode psihologija vaša druga ljubezen? S portalom e-psihologija sem začela sodelovati pred dvema letoma, ko so postavili portal. Ker sem psihologinja po izobrazbi, me je to zanimalo in povabili so me k sodelovanju. Na svoji spletni strani pišem kolumne in moje najbolj osebne izpovedi so najbolj brane kolumne. V tem pisanju sem prava Lorella, kjer ni šefov, kjer sem samo jaz. Če imam misel, željo, jo lahko mirno povem prek spletne strani, televizija pa je velika stvar, kjer so stvari popolnoma drugačne.

V kolumnah ste zelo osebni in iskreni, ampak svoje zasebno življenje skrivate pred mediji. A daleč od tega, da bi bilo skrivnost. Mislim, da mora obstajati meja med zasebnim in službenim življenjem. Imam srečno življenje s partnerjem in hčerko, pa tudi s svojimi starši. Včasih, kot da sem malce vraževerna, nočem govoriti o zasebnosti in tem, kako srečna sem, da ne bi bilo kaj narobe. Ne želim izpostavljati hčerke, ker se mi ne zdi potrebno. Partnerja mediji ne zanimajo in ne želi deliti te zgodbe z mano. Moram spoštovati svojo družino.

Kako je Sofia spremenila vaše življenje? Sofia je spremenila vse prioritete v mojem življenju. Dobila je prvo mesto, poleg tega pa mi je odprla dimenzijo mame, ki je prej nisem poznala in je čudovita. Marsikdaj mi prek svojih besed razkrije področja, ki jih nisem poznala in so zame, kot bi bila z drugega planeta.

Vedno sem bila zelo osredotočena na svojo kariero, ker mi je to delo zelo všeč. Ko si mama, pa zaznaš tudi druge stvari. Spremenila je veliko in naredila čistko v mojem življenju. Ker ni več toliko prostega časa, ni toliko lažnih kav in sestankov, Sofia je vse to postavila na svoje mesto.

Sliši se odlično, a usklajevanje uspešne kariere z materinstvom ni vedno preprosto. Ogromno časa sem s Sofio, a zato trpi moj spanec. Z njo sem ves popoldan, in ko jo dam spat, dobim štiri ure v kosu, ko lahko pripravljam članke in snemam. A tega sem se morala naučiti. Sofia je namreč težko zaspala, sama pa sem ves čas razmišljala o tem, kaj vse moram narediti na računalniku. Otrok to zazna in ne zaspi. Bolj ko sem bila živčna, težje je zaspala. Zdaj vem, da moram dati vse to na stran in zapreti v omaro. Šele ko ona zaspi, se lahko ukvarjam s svojimi stvari. Le tako imaš lahko zelo dober odnos z otrokom in hkrati tudi s partnerjem.

Za to, da lahko uspešno usklajujem kariero in materinstvo, se moram zahvaliti tudi partnerju, ker mi brez njega ne bi uspelo.

Modne revije doma in v tujini spremljate že vrsto let. Ali ste kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi se na modni brvi pojavile manekenke polnejše postave? Če bi na brvi zagledala bujne obline, bi bila šokirana. Tega nisi vajen in tega ne pričakuješ od mode. Moram dodati, da modni oblikovalci nosijo velik del krivde. Dekleta so vedno bolj vitka in marsikatero mlado dekle se poistoveti z manekenko. Žal se pogosto pojavijo težave z anoreksijo.

Moda ima popačen pogled na to, kakšna je lepa ženska. Manekenke so zelo vitka dekleta, a suha je bila tudi Twiggy v šestdesetih. Moteče je, ko vidiš v zakulisju dekle, ki je bolno suho. Ko je že na pol zeleno v obraz, je to pravo trpljenje. Dejansko je zelo malo deklet, ki imajo telo manekenke zaradi genov. Tiste, ki hujšajo, so aktualne za sezono ali dve, pozneje jih ne najamejo več, ker niso videti dobro.

Kako to, da se kar naenkrat vsi ukvarjajo z žensko lepoto, z žensko postavo? Vsi mediji so postali strokovnjaki za hujšanje, vsi pišejo o modi … Dandanes smo malce obsedeni z estetiko, kar je samo dokaz, kako pomembna je estetika v resnici. Obstajajo raziskave, ki so potrdile, da imajo lepo oblečeni ljudje na razgovoru večje možnosti za zaposlitev kot tisti, ki se niso uredili. Marsikdo ima modo za neko postransko zadevo, češ, to je nekaj brezzveznega, v resnici pa ni tako nepomembna.

Pravzaprav smo zelo občutljivi na estetiko, ker živimo hitro in po mojem mnenju nimamo dovolj časa, da bi se poglabljali v odnose. Vidimo osebo in takoj pogledamo, ali je lepo ali grdo oblečena. Zelo smo osredotočeni na te stvari, ki so nam včasih celo preveč pomembne. Na modo gledam z velikim spoštovanjem, a vseeno je to svet zase.

Oblikovalka Nina Šušnjara je v intervjuju žalostno potrdila, da so tedni mode v Sloveniji zgolj šov, ne več posel. To je velika težava, ker je trg majhen in ni interesa, da bi se modo podpiralo na resen način. Vse te stvari se res zgodijo samo na ravni šova. Pri nas na revijo ne pridejo ljudje, ki bi te kose odkupili in o reviji pametno pisali.

Nimamo kritičnega ogledala? Ne nimamo, ker se vse zgodi na ravni blogov, v dobrem in slabem. Nič nimam proti blogom, ampak mora biti tudi druga plat. Tukaj se še vedno lovimo, zelo smo specifični.

Zakaj pa imajo Hrvati vse to urejeno? Ker imajo občutek za modo, ki je drugačen od našega. V Zagrebu so na primer prave gospe, blagovne znamke. Tukaj ni trga in potem blagovne znamke ne pridejo k nam. Tudi če odprejo trgovino, je prodaja zelo majhna, zato je težko delati modo. Bleščica je edina avtorska oddaja o modi že leta in leta. Poleg tega je Slovenija zelo neodprta, ne pusti, da bi preveliko "čarali" okoli tega. Majhna država bi lahko bila prednost.

V kateri čas bi se vrnili, če bi se lahko? Seveda glede modnega sloga. V 20. leta prejšnjega stoletja, v mislih imam film Veliki Gatsby.