"Boril sem se za glasbo, hkrati pa zgubljal poslušalce"

Če spadate med tiste, ki se Matevža Šaleharja – Hama spominjajo le po nastopu na Emi, kjer se je pred nekaj več kot dvema letoma prvič pojavil skupaj z Galom Gjurinom, ga pravzaprav ne poznate dobro. Še preden je pesem Črni konji čez nebo postala največkrat predvajana skladba leta 2010, je namreč že nekaj let imel svoj bluesovsko-rockerski bend Tribute 2 love, v katerem deluje še danes. In če se je bluesa najbolj nalezel v zasedbi Mojo Hand, kjer je pred leti igral kitaro, je rock prežemal skupino Babewatch, v kateri je začel peti, ko je imel 17 let. Ko smo se z njim dobili za intervju, bi morali s Tribute 2 love ravno izdati prvenec, a jim je načrte "pokvarila" Hamova zmaga na Slovenski popevki, zato je srečni dogodek za nekaj časa prestavljen.

Rekli ste, da je prava zmaga, če se skladba nato vrti po radiu. Zdaj je od Slovenske popevke minil en teden. Kako kaže?

Skladbe po radiu še nisem slišal. Iz nekaj komercialnih radijskih postaj so me klicali, da je še niso dobili in če jo mogoče imam. Kaže, da se je pri distribuciji te popevke nekje zataknilo. Glede odziva od zame pomembnih ljudi so bili pa vsi zadovoljni. Da ne rečem navdušeni.

Zmagovalna skladba Ti prihajaš je v celoti vaše avtorsko delo. Je bila že od začetka napisana za ta festival?

Ko sem dobil povabilo na Slovensko popevko, sem rekel, da grem samo v primeru, da sem avtor skladbe. Ko so na to pristali, še nisem imel skladbe, zato sem Ti prihajaš delal z mislijo na popevko.

Se ustvarjanje popevke za tak festival razlikuje od vašega siceršnjega ustvarjanja?

Gotovo se. Mislim … "Princip je isti, sve su ostalo nianse …" Sicer sem pa malo jezen nase, ker sem imel preveč v mislih to, da mora biti skladba, ker gre za popevko, bolj počasna …

Bolj pompozna …

Ja, in fino je, če imaš modulacijo in podobne glasbene principe, ki veljajo za popevko, v glavi. Malo mi je žal, da sem nasedel na ta trik, čeprav Ti prihajaš nima modulacije oziroma je samo inštrumentalna. Ampak pustimo to. Sicer pa ni nekega velikega odstopanja v ustvarjanju. Komad je komad, nekako se spusti k tebi, ti ga moraš samo skozi neko čudo tehnike prijeti na trak.

Ste 37. zmagovalec festivala, ki letos praznuje 50 let. Kako dobro poznate Slovensko popevko?

Če sem čisto iskren, slabo.

Potem na primer ne poznate naslova prve zmagovalne skladbe Slovenske popevke iz leta 1962?

Vem, da bi že lahko vedel, ampak res ne vem, ker festivala ne spremljam. Slovenska popevka nikoli ni bila moj žanr in verjetno tudi nikoli ne bo. Je pa fino, zdaj sem se festivala udeležil in nekaj skladb mi je bilo všeč.

Če izvzameva vašo zmago, kako vam je bila sicer všeč letošnja prireditev in kako bi lahko festival naredili še boljši?

Načeloma se mi je zdelo v redu. Ni mi bila všeč scenografija, saj menim, da je stavba, kot je opera, sploh ne potrebuje. Tistega šavja okoli mene res nisem razumel. Počutil sem se, kot da sem v močvari. Ampak to je moje osebno mnenje. Glede izboljšanja pa bi mogoče lahko avtorji, ki sodelujemo pri festivalu, poskušali postavljati trend neke nove popevke, ki bi nasledil starega. Tudi sam sem tokrat padel na tem izpitu, ker sem imel takoj v glavi nekaj v stilu "leti lastovka" … V resnici bi lahko dobili zanimivo popevko tudi, če bi igrali na prazno gumo od avtomobila. Na tem mestu priznam krivdo. Tudi sam nisem razmišljal tako.

Na eni strani delujete v bendu Tribute 2 love, kot samostojnega izvajalca pa vas vidimo delovati v bolj popevkarskih vodah (nastop na Emi, na šansonu, v oddaji Parada, zdaj na Slovenski popevki). Kako vi zaznavate to dvojnost?

Zame to ni dvojnost. Glasba je glasba, to predalčkanje Hamo je rocker … Ja, saj sem rocker, ampak sem lahko rocker tudi na odru popevke. Bo vsaj občinstvo videlo, da ne grizem. Sicer pa so mi bile nekatere skladbe, ki sem jih pel v zadnjih letih, v velik izziv. Od tega, kako se jih lotiti, do tega, kako jih odpeti, da bom v njih našel sebe. Načeloma je tudi šlo za kakovostne skladbe, ne za kar nekaj.

Nameravate torej v tem slogu nadaljevati tudi v prihodnosti?

Matični bend Tribute 2 love, kjer ustvarjam avtorsko glasbo, bom zagotovo ohranil. Težko je, ker za ta blues-rock, ki ga delamo s Tribute 2 love, pri nas ni nekega velikega poligona, zato se tudi vse skupaj odvija malo bolj počasi. A to nikogar od nas ne moti, razen mogoče mene, ker ne vem, kam bi s časom in potem kdaj še po svoje (po domače povedano) drek mešam.

Rekli ste: "Slovenski glasbeniki največkrat lahko igrajo samo v Sloveniji," s Tribute 2 love pa vseeno (če se ne motim, je pesem Vija vaja ven edina v slovenščini) ustvarjate v angleščini.

Ko smo pred sedmimi leti sklenili, da bomo igrali blues in začeli premišljevati o tem, kaj imamo za povedati in v katerem jeziku bomo to povedali, smo izglasovali, da je angleščina jezik, ki najbolj "pobere" to glasbo. Z leti se je izkazalo, da nismo imeli najbolj prav, sploh glede trga. To glasbo se da delati tudi v maternem jeziku. Ampak tako kot vsak drugi bend tudi mi rastemo in glede jezika bo zagotovo prišlo do spremembe. Prvenec bo večinoma v angleščini, sicer smo poskušali zadevo prevesti, ampak skladbe niso zazvenele, tako da smo jih pustili v prvotni obliki. Plošča bo sicer vrhunska, verjamemo pa, da zaradi angleščine na radiih ne bo tako dobro sprejeta.

Spadate med glasbenike, ki se zavzemajo za izboljšanje položaja slovenskih glasbenih izvajalcev. V ta namen ste pred nekaj leti organizirali celo glasbeni kongres. Kaj je trenutno na slovenski glasbeni sceni največji kamen spotike?

Mislim, da ista stvar kot takrat, ko smo organizirali kongres. Vsem se rahlo fučka za to, kaj se dogaja z našo glasbo in besedili. Pa pustimo zdaj moja angleška besedila, za katere sem že povedal, zakaj niso v slovenskem jeziku. Kultura je srce naroda in ko enkrat nehaš vlagati v kulturo, začneš ljudi poneumljati na tisoč in en način. In to samo spodbuja neko hiperprodukcijo kapitalizma, ki bo vse skupaj pojedel. Na koncu bomo spet pristali ob tabornem ognju in se bo glasba začela rojevati na novo.

Se v prihodnosti obeta še kakšno podobno srečanje?

Moram reči, da sem s tem političnim debijem, čeprav se je kongres izkazal za dobro stvar, hkrati tudi zaključil s politiko. Videl sem, da če zmagaš, te veliko več ljudi ne mara. Pa ne, da bi bil rad vsem všeč. Šlo je za to, da sem se takrat boril za glasbo, hkrati pa zgubljal poslušalce. In to zato, ker se niso strinjali s tako ali drugače skozi medije plasirano z idejo. Prihajalo je namreč tudi do ogromno manipulacij glede tega, kako so mediji poročali o naših idejah. Štirinajst dni po končanem kongresu sem nato začel srečevati ljudi, ki me kar naenkrat niso več pozdravili. Ko sem jih vprašal, zakaj me več ne pozdravljajo, so mi rekli, da zato, ker sem jim hotel nekaj od Sazasa vzeti. Mislim, da sem s politiko zaključil.

Boste kar odnehali?

V bitki za slovensko glasbo nisem odnehal, ampak zdi se mi, da so nekateri bistveno boljši politiki od mene. Svoje ideje nameravam naprej širiti skozi glasbo. Ne bom sicer tako močno politično angažiran, ampak že do tega, da na tem mestu lahko povem svoje stališče, me je pripeljala glasba in ne organizacija nekega kongresa.

Kaj lahko poslušalci naredimo za boljši položaj slovenskih glasbenikov?

Za začetek je treba utemeljiti razliko med slišati in poslušati. Znotraj vsakdana je treba najti čas, ko si zavrtiš ploščo in jo poslušaš. Ne da je glasba za podlago. To sicer vsi delamo, vključno z mano. To je trend sodobnega časa, ti seckaš korenje, v ozadju se pa muči John Coltrane. On ni igral zato, da mi zraven seckamo korenje, ampak zato, da ga poslušamo. Kot tudi veliko drugih slovenskih glasbenikov. Šele ko si bomo vzeli čas za poslušanje glasbe, se bo povečala kritična masa, ki bo zahtevala kakovostno glasbo in ji "Kdo bi tebi zizike majal" ne bo dovolj. To bo sprožilo proces, da bo več kakovostne glasbe prišlo do ljudi. Ker dobre glasbe je že zdaj dosti, samo do ljudi ne pride, ker jim je postalo vseeno.

Za kaj boste izkoristil medijsko pozornost, ki jo prinaša zmaga na Slovenski popevki?

Uf, ne vem, nekaj sva že obdelala … Ne vem …

Upate, da boste zdaj dobil kaj več odziva s strani organizatorja edinega bluesovskega festivala v Sloveniji?

(smeh) Mogoče … Po tej izjavi sem šel v Postojno na kar nekaj koncertov in ga res dobro žgejo, tako da so mogoče imeli prav. Ampak, kot sem rekel, tudi moj bend zori in tudi mi ga že dobro žgemo. Tako da mogoče, ampak saj to ni edini … Pri nas je šla klubska scena k vragu, ker so klubi preveč obremenjeni z nekimi Sazasi, Ipfji in ne vem čem še. Osnovni strošek, preden nekdo pride igrat, je tako velik, da se jim bendov ne splača več vabiti.

Še to, z Gjurinom sta se v enem od intervjujev "izkašljala" nad tem, kako ne marata družabnih dogodkov. Še ohranjate to držo?

Če se le da. Čeprav sem se nekajkrat prekršil. Pa ne, da jih ne maram, ampak ta čas se da veliko bolje izkoristiti. Pa da ne bo pomote, po dobrem koncertu se zelo rad družim, ampak da pa kar tako pridem, samo zato, ker nekaj sem, pa … Ne vem, no … Se mi ne zdi pomembno.