5. KRATKA ZGODBA: Skupaj

Ponovno se vprašam, kako je to mogoče, ne le, da te imam vsak dan raje, da te vsak dan poznam bolje, ampak, da si mi vsak dan tudi bolj všeč. Spoznavam tvoje šibkosti, a še bolj spoznavam tvoje talente. In ja, kje je že tisti dan, ko sem te začela ljubiti? Je res mogoče, da te vsak dan ljubim le bolj. Gledam tvoj obraz, kakor da bi bilo najino prvo jutro, pa bi jih bilo že težko prešteti. Niti s pomežikom te ne prebudim. Prav po tiho se plazim iz postelje, ujameš mojo roko, a ko te z njo pobožam, mi dovoliš oditi, saj veš, da se kmalu vrnem nazaj. Sprehodim psa, pripravim zajtrk, vsak detajl z ljubeznijo. Vsak kotiček, vsaka stvar je kot z nevidno pajčevino povezana s teboj. Sploh ne vem, kako sem lahko preživela mnoga leta brez tebe. Neizmerno srečna sem, da sta se najini poti srečali in združili. V kuhinji zadiši po kavi, omamljen od vonja tavaš iz spalnice v kuhinjo, me poljubiš in izgineš v kopalnico. Medtem, ko se briješ, se stuširam. Zajtrkujeva skupaj in vmes načrtujeva začeti dan. Privilegij je, da se lahko do moje pisarne odpeljeva skupaj. Poljubim te in ti zaželim lep dan, pes skoči iz avta, ti se odpelješ dalje. S teboj v srcu začnem in nadaljujem delo v pisarni in na terenu. Včasih se peljem blizu tebe, ne vidim tvoje »fabrike«, predaleč je in vendar čutim tvojo bližino in ti v mislih maham v pozdrav. Kmalu za tem, kakor da bi bral moje misli, dobim sms z ljubečo vsebino. Srce mi igra. Popoldan ali proti večeru me pobereš kjer si me zjutraj odložil. Le še po hrano skočiva in že sva doma. Eden kuha, drugi dela okoli hiše. Niti lakota ni tako dobra kuharica, kot ljubezen, preprosta večerja s teboj je vrhunsko dobra. Če je vreme lepo, greva po njej skupaj na sprehod, če ne, sprehodim psa sama. Ko se stemni, sediva vsak pri svojem računalniku, se pogovarjava in tako izmenjujeva informacije, ki jih dobiva s pošto. Lepo je, a ni je čez tvojo bližino, zato kmalu smukneva v posteljo. Vsak s svojo knjigo, oba sva že malo pred koncem, kmalu ju bova zamenjala. Čas branja ne traja dolgo, večer se ljubeče prevesi v noč. Že imava TV? Joj, kako je mogoče, da tega ne vem? Zdaj se zavem…. in zbudim se iz sanj. Sledi prizemljitev ob misli, da si daleč vstran, da se druga zbuja ob tebi … Se boš odločil za novo pot? Vsako tvojo odločitev sprejemam. Rada te imam, tvoja sreča je moje veselje! Avtor: Iskreni labod