SiolNET. Trendi Potovanja
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zgodba o Dubaju

3

termometer

 | Foto:
Dubaj s svojimi presežniki, z razkošnimi hoteli, ugodno zimsko klimo in s sproščenim arabskim šarmom že desetletje predstavlja sanjsko destinacijo. Pa vendar se zazna, da ni vse zlato, kar se sveti.

Od ribičev do milijarderjev

Dubaj je bil še pred pol stoletja nepomemben ribiški zaselek v pozabljenem delu sveta. Po odkritju nafte in predvsem uporabi naftnega denarja za turističen razvoj se je prebil v ospredje finančnih in turističnih zemljevidov sveta. Šejkom je postalo jasno, da bo, ko bo zmanjkalo nafte, puščava ponovno preplavila njihove domove. Zato so vse napore usmerili v turizem, ki jim prinaša obisk desetih milijonov ljudi letno. In ker puščava nima turističnih znamenitosti, vrednih obiska razvajenih turistov, so se jih odločili graditi in glede na načrte to pomeni tudi posnemati večino svetovnih znamenitosti, od egiptovskih piramid do Eifflovega stolpa.

Oaza arabskega sveta

Medtem ko v sosednjih deželah še vedno sekajo roke in kamnajo premalo spodobne ženske, tukaj gradijo Disneyland za odrasle. Ne kot zabaviščni park, ampak kot del resničnega življenja. Projekt Waterfront je edina novodobna človeška gradnja, vidna iz vesolja. Prav pred Dubajem gradijo petsto kilometrov nove obale v obliki palme, kanalov in otočkov, ki sestavljajo svet in bi naj omogočali domovanje poldrugemu milijonu ljudi. In to je le drobec tistega, kar raste iz puščave v zaledju.

Kaj so že zgradili

Vse se je začelo z Burj Al Arabom, prvim hotelom s sedmimi zvezdicami na svetu. A stavba je kljub svoj impozantni obliki jadra že nekaj časa v senci hotela Atlantis, v katerem so sobe postavljene med akvarije. In tudi to je že preteklost. Najnovejša vodna zamislica je gradnja podvodnega hotela. Medtem pa vsi ljubitelje vode lahko uživajo v gigantskem akvariju s tropskimi ribami, postavljenem sredi največjega nakupovalnega centra sveta. Med nakupovanjem v tisoč dvesto prestižnih trgovinah si je tako mogoče dolgčas pregnati tudi s potapljanjem med morskimi psmi.

Svet presežnikov

Da je to svet kontrastov in da ob dovolj veliki količini denarja nič ni nemogoče, še najbolje kaže dubajsko smučišče. Medtem ko se poleti mesto kuha v petdesetih stopinjah in devetdesetodstotni vlagi, je namreč za zidovi smučišča mogoče smučati na prijetnih minus treh stopinjah Celzija. Kljub potratnosti je zato to ena bolj uporabnih domislic v mestu. Dve štiristometrski progi s parkom za prosti slog dejansko omogočata dobro smuko. Z dodatnimi zanimivostmi zasneženega sveta sredi nakupovalnega centra pa je poskrbljeno tudi za tisto večino, ki sredi arabskega sveta seveda ne zna smučati.

Recesija tudi v pravljični deželi

Čeprav se zdi, da nič ne more ustaviti širjenja mesta in da nebo ni več meja, se stvari tudi tukaj umirjajo. Dubaj se od letos ponaša z najvišjo, več kot osemsto metrov visoko zgradbo na svetu – nebotičnikom Burj Khalifa. A kljub bleščeči podobi prav ta prestižna in potratna zgradba naznanja, da recesija načenja tudi ta del sveta. Že to, da so ga morali poimenovati po »šefu« sosednjega emirata, ki je finančno pomagal pri gradnji, kaže, da v Dubaju ni več vse tako, kot je bilo še pred leti. Nafta še ni usahnila, a zlom umetno napihnjenega nepremičninskega trga in gospodarska kriza sta udarila tudi šejke. Dubaj ima tako več deset milijard dolarjev dolga.

Blišč in beda

Tudi sicer pravljična dežela ni tako pravljična, kot je videti. In prav zato jo šejki ščitijo z zakoni, ki praktično onemogočajo stalno priseljevanje tujcem in jim tudi jemljejo večino pravic. V popolnem nasprotju z domačini, ki imajo zastonj zdravstvo in šolanje ter ne plačujejo davkov, so pravice priseljencev nekaj neznanega. Tujce tolerirajo le, dokler prinašajo denar z delom ali plačili, nato jih izženejo. Še posebej so na udaru Pakistanci in Indijci, tisti, ki skrbijo, da se ta svet gradi in vzdržuje. Edini so dovolj delavni in vzdržljivi za tukajšnje razmere in dvanajsturni delavnik na peklenski vročini.

Tujci niso dobrodošli

Tujec je vedno sokriv težav, v katere se zaplete z domačimi šejki. Primeri, ko so kaznovali posiljeno tujko, ker je imela izvenzakonske spolne odnose, in ne domačega posiljevalca, so le vrh ledene gore razmer v navidez pravljičnem svetu. Tudi v prometnih nesrečah je podobno kriv prišlek, ker če ga ne bi bilo tukaj, se domačin ne bi mogel zaleteti vanj. Pa vendar turisti oblegajo ta svet. Večina išče navidezen raj umetnih gradenj, pravi avanturisti pa najdejo resnično pravljico v samotni puščavi daleč od dubajskega blišča.

Praznina in bogastva puščave

Peščena puščava predstavlja 98 odstotkov Združenih arabskih emiratov. Na videz je prazna, obenem pa vir bogastva pod površino in predvsem vir neizmerljivega bogastva za vse avanturiste, ki v njej iščejo življenjske izzive in doživetja. A izziv je tudi za gradbenike. Ti po njej rijejo z buldožerji, gradijo dvopasovne avtoceste, hotele na vrhu sipin in predvsem rumen pesek spreminjajo v zelene doline.

Tropski gozd sredi puščave?

Puščave sveta se širijo. A ne tukaj. Tako kot Dubaj izrinja puščavo, jo z ozelenjevanjem izrinjajo v umetni oazi Liwa. Brezplačno z zemeljskim plinom, ki uhaja iz tal, grejejo vodo medtem, ko jo črpajo, in para poganja črpalko ter čistilno napravo hkrati. Še nekaj bal sena in kmalu bodo gojili solato. Šejki sanjarijo celo o tropskem gozdu, a omejene količine vode in plina pod puščavo jih bodo verjetno prizemljile. Ko bo zmanjkalo tega skupaj z denarjem, bo verjetno puščava tako kot vsepovsod zmagala. Rumena zrnca peska so pač dolgoročna prihodnost vseh gora in zemljišč na našem planetu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin