V evropskem gorovju se skriva srhljivo Mesto mrtvih #video

Trendi Najbolj gostoljubni kraji na svetu: med njimi tudi malo slovensko mesto #video

Mesto mrtvih na območju Severne Osetije - Alanije je zaradi številnih grobišč in skoraj sto različnih grobnic vpeto v skrivnostne legende in mite, ki segajo v čas srednjega veka.

Danes je, predvsem med domačini, razširjeno prepričanje, da se vsak, ki je dovolj pogumen za obisk kraja, iz tega ne bo več vrnil živ. Kaj je razlog za tako prepričanje in kaj v resnici pomenijo betonske strukture, ki spominjajo na hiške?

Kot karantena med epidemijo?

Grobišče, ki se razprostira v 17 kilometrov dolgi dolini, naj bi po prepričanju zgodovinarjev nastalo v 16. stoletju, vendar je njegov izvor še vedno nekoliko nejasen, zato obstaja več teorij o njegovem nastanku. 

Ena izmed teh pravi, da so hiše nastale že več stoletij prej, natančneje v 13. stoletju, v času mongolsko-tatarske invazije, grobišče pa naj bi zgradili domačini, ki so v tem času naseljevali bližnja območja. 

Po drugi teoriji naj bi Mesto mrtvih nastalo zaradi indoiranske tradicije pogrebov. Betonske strukture naj bi zgradilo ljudstvo Sarmatov, da so lahko umrle v znak spoštovanja zemlje pokopali nad njo.

Najverjetnejši razlog, ki ga podpirajo tudi najtrdnejša izhodišča, pa je, da je grobišče v resnici nastalo v 18. stoletju, ko so na območju Osetije razsajale kužne epidemije. Obstajajo namreč dokazi, da naj bi se okuženi in umirajoči prebivalci v betonske strukture umaknili v karanteno, poroča BBC.

Ljudstvo, ki je v tem času naseljevalo območje, naj bi za obolele člane zgradilo karantenske hiše, v katerih so jih hranili in skrbeli zanje, niso pa se smeli svobodno gibati. Nekatera trupla naj bi bila pokopana v lesenih krstah, ki spominjajo na čolne. 

Ker v bližini ni plovnih rek, nekateri zgodovini domnevajo, da so prebivalce pokopali v čolnom podobnih krstah zaradi vraževerja in prepričanja, da mora človek prečkati reko, da pride do nebes. 

Tudi v kasnejših časih naj bi bile zgradbe nekakšen hospic za tiste, ki niso imeli družine, da bi skrbela za njih. Pred koncem svojega življenja so se zato preselili kar v te betonske hiške, kjer so čakali na svojo smrt, piše spletna stran Atlas Obscura.

Zadnje počivališče za več deset tisoč ljudi

Po nekaterih ocenah naj bi bilo znotraj teh več kot deset tisoč trupel, nekatera izmed njih naj bi bila tako dobro ohranjena, da so na kosteh vidni ostanki kože. Srhljiva vasica je danes zapuščena dolina.

Po prepričanju mnogih naj bi prebivalci vasico zapustili po zadnjem izbruhu kolere. Iz doline so se preselili v nižje predele in vasico prepustili duhovom umrlih. 

Morbidna zgodovina privablja številne turiste

Kljub različnim teorijam in zgodbicam, vpetim v betonske zidove, je namen hišk jasen - gre za grobnice, ki danes privabljajo radovedne turiste z vseh koncev sveta.

Območje, veliko približno 1,5 hektarja, je pomemben del srednjeveške kulturne dediščine ter osvetljuje kulturo življenja, umiranja in tradicijo pogrebov ljudstev, ki so to območje naseljevala skozi stoletja. 

Zgodovinarka Luidmila Gaboeva verjame, da se danes obiskovalci v kraj kljub njegovi morbidnosti odpravijo "občudovat njegove lepote in iskat mir pred večnim strahom pred smrtjo", poroča BBC. 

Trendi Evropske destinacije, ki jih uničuje čezmerni turizem