Tel Aviv ob Sredozemskem morju

Poostren nadzor in vsakdanja oboroženost Drugo največje mesto Izraela je le 70 kilometrov oddaljeno od izraelske prestolnice in verskega središča Jeruzalema, a se s svojo multikulturnostjo, svetovljanstvom, živahnim utripom in neutrudnim nočnim življenjem zdi svetlobna leta daleč. V mestu ob Sredozemski obali palme "kipijo" kar iz asfalta in poostren nadzor lahko konkurira ameriškim letališčem. Ob vhodu v avtobusno ali železniško postajo, na tržnico ali v nakupovalno središče prav vsakemu potniku/obiskovalcu pregledajo prtljago, lastnika pa "prevohajo" z detektorjem kovin.

Na javno oboroženost se kaj hitro privadiš. Mladina na ulicah v rjavih in zelenih uniformah se sprehaja z nahrbtnikom oziroma torbico in puško čez ramo ter z mobitelom ali bleščilom za ustnice v rokah. Služenje vojaškega roka je namreč obvezno za judovske Izraelce, da nadaljujejo družinsko tradicijo in si zagotovijo službo, sicer so stigmatizirani v družbi. Služenja vojaškega roka so oproščeni le arabski državljani in ortodoksni Judje, ki pa lahko svoj dolg državi nadomestijo z opravljanjem družbeno koristnih del. Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim 18. letom starosti – moški za tri leta, ženske pa za dve leti. Po odsluženem roku imajo moški do 40. leta status rezervista, v pripravljenosti pa jih držijo z vsakoletnimi nekajtedenskimi vojaškimi obveznostmi. Nasprotno je večina žensk oproščena statusa rezervistke, služijo pa lahko tudi civilno vojsko.

Izraelske obrambne sile, ki se uvrščajo med najbolj izurjene in najuspešnejše svetovne vojaške sile, črpajo svojo moč iz visoko razvitega tehnološkega vojaškega sistema, večinoma izdelanega v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega – večinoma iz ZDA, ki so glavni vojaški sponzor Izraela. Ameriško-izraelsko zavezništvo v osrčju arabskega sveta je le še pljunek na karbid arabsko-izraelskega konflikta – stoletja trajajoče politične napetosti in odkrite sovražnosti med Arabci in Judi. V tem kotlu medsosedskega sovraštva torej ni nič nenavadnega poostren nadzor za zajezitev samomorilskih napadov islamskih skrajnežev v Tel Avivu. Odkrito sovraštvo občutijo tudi obiskovalci držav Srednjega vzhoda, v potnem listu katerih se znajde izraelski žig, s katerim ne moreš vstopiti v šesterico arabskih držav: Sirijo, Libanon, Savdsko Arabijo, Iran, Libijo in Jemen.

Dan ali dva turistične pozornosti

Če odmislimo vojaško ozadje, si Tel Aviv kot največje in najgosteje poseljeno mesto na sredozemski obali Izraela zasluži kakšen dan turistične pozornosti. Leta 1909 ustanovljeno mesto na puščavskem predelu ob starodavnem pristanišču Jafo se je v enem stoletju urbanistično in gospodarsko razcvetelo, zaradi lege ob morju, ugodnih podnebnih razmer in vlaganja v turizem pa se je razvilo v sodobno in konkurenčno turistično destinacijo. Rumenkast pesek božajo valovi Sredozemskega morja, nad sončno modrino pa se dvigujejo telavivski nebotičniki. Plaža je praktično ob vznožju steklenih velikanov, tako da bi zaposleni teoretično med malico lahko "skočili" v tople valove.

Jemenska četrt je domovanje tržnice Carmel – kakšnih 250 metrov dolga ulica je en sam bazar. Ob vhodu te pozdravijo šopki rezanega cvetja, potem se na obeh straneh ulice zvrstijo stojnice z gumijastimi bomboni, gomilami začimb in suhega sadja, tu se šopiri sveže sadje in zraven zelenjava, lučaj stran mešajo sadne koktajle in nekaj metrov naprej diši po sveže pečenem kruhu.

Izgubiš se lahko med ponudbo oblačil "zvenečih" blagovnih znamk, si kupiš sončna očala, kakšen gospodinjski pripomoček ali kozmetiko. Prava veleblagovnica, kjer čez dan vrvi kot v mravljišču, prodajalci pa pridno kot mravljice zlagajo blago na stojnice. Ko sadje, ki teče, ni več dovolj, nosnice sledijo mesnim vonjavam in kaj kmalu najdejo stojnico s konkretno hrano. S polnim želodčkom je lažje nadaljevati spoznavanje Tel Aviva: morda v muzeju judovske diaspore ali telavivskem umetnostnem muzeju, na razgledišču stolpa Azrieli, na mestnih ulicah z opazovanjem arhitekturnega razvoja ali na umetniški tržnici z občudovanjem izraelske ustvarjalnosti.

Tel Aviv slovi še po dveh dejavnostih: nakupovanju in nočni zabavi. Nakupovalna izbira se razteza od uličnih bolšjakov in starinarnic do dizajnerskih butikov in trgovskih središč. Za sredozemsko mesto se zdi, da so njegovi prebivalci ves čas na počitnicah, saj so podnevi polne kavarne in nakupovalni kotički, ponoči pa klubi, ki večinoma odprejo svoja vrata šele okrog polnoči, prava zabava pa se razvije šele kakšno uro ali dve pozneje. Seveda pa je treba v izraelski meki nočnega življenja za dobro vzdušje globoko seči v žep.