Sekstenski Dolomiti – s sončno uro v časovni stroj

Naravna sončna ura nad priostrenimi skalnimi gmotami Sekstenski Dolomiti na skrajnem severovzhodu te alpske gorske skupine s svojo lepoto prvi uročijo obiskovalca Dolomitov, ki se v kraljestvo ošiljenih vrhov nameni prek Avstrije po dolini Drave. Iz ravninske zelenine kvišku planejo priostrene skalne gmote, vabljive, da je le kaj!

Radovednost ob nenavadno številsko zastavljenih imenih vršacev lahko potešimo v knjigi Dolomiti: Sanjske gore Andreja Mašere, ki poznavalsko razloži, da so prebivalci Alp nekoč številne vrhove poimenovali po naravni sončni uri. Najnatančnejše "ure" so se domislili ravno prebivalci sekstenske doline, saj njihova ura kaže od devetih zjutraj do enih popoldne. Deveto uro predstavlja vrh Pala di Popera/Neuner (2582 m), deseto razgledni skoraj tritisočak Croda Rossa di Sesto/Sextener Rotwand (2965 m), ob enajstih se sončni "kazalec" premakne na tritisočak Cima Undici/Elfer (3092 m), točno opoldne je sonce nad mogočno gmoto Croda dei Toni/Zwölferkofel (3094 m), ob enih pa zdrsne proti ostrici Cima Una/Einser (2698 m). Najvišjega vrha Sekstenskih Dolomitov – Punte dei Tre Scarperi/Dreischusterspitze (3145 m) sicer ni v "sekstenski uri", a se vendarle ne more izogniti številki v svojem poimenovanju.

Croda Rossa di Sesto Razen peščice vrhov so Sekstenski Dolomiti težko dostopni, v svoj naročaj večinoma spustijo le plezalce, Croda Rossa di Sesto pa je svetla izjema, ki odprtih rok sprejme tudi malce manj pajkovsko razpoložene. Od izhodišča pri planinski postojanki Lunelli do uro hoda oddaljene koče Berti ravno prav raztegneš noge po nekajurni vožnji iz Slovenije, nato slediš "dolomitski avtocesti" 101 in se brž znajdeš v "predsobi" strmega južnega ostenja nič kaj rdeče gore. Vanjo se zagrize dvojec ferat Zandonella, ki zadovolji prav vsako po vznemirljivi gorski pustolovščini hrepenečo dušo.

Na stežaj odprti za vso slikovitost Južna, zahtevnejša zavarovana plezalna pot je bolj premišljena izbira za vzpon, da bo za sestop na voljo za odtenek lažja, jugovzhodna ferata. Razgibana pot, na kateri roke in noge občasno zaplešejo po goli skali, sicer prav nič ne skopari z ohlapno nameščenimi jeklenicami, trdno zasidranimi klini in posameznimi lestvami. A mozaik varoval ne popelje le na 2965 metrov visoki vrh, saj je hkrati pravi časovni stroj, katerega kolesje te med vzponom prestavi v čas prve svetovne vojne, ko so zavarovane plezalne poti vojakom omogočale dostop do izpostavljenih strateško pomembnih točk v Dolomitih.

Neprimerljivo lepše je ostati v sedanjosti in se na stežaj odpreti vsej slikovitosti, ki jo ponujajo nazobčani vršaci. Croda Rossa di Sesto s svoje krone v jasnih dneh oko razvaja z razgledom vse od Weisskugla v Ötzalpskih Alpah do slovenskega Triglava, v dneh z oblačno kopreno na obzorju pa pustolovsko znojenje nagradi z zeleno preprogo v dolini in sosednjimi ostricami kot na dosegu roke.

Koristne informacije: Država: Italija Glavno mesto: Rim Uradni jezik: italijanščina Verstvo: Prevladuje rimskokatoliška vera (87,8 %). Valuta: evro Kdaj na pot: Najprimernejši čas za obisk dolomitskih ferat je poletje ali zgodnja jesen. Zdravstveno opozorilo: Ni posebne zdravstvene izpostavljenosti. Obvezna oprema: Zaščitna čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice za ferate in čelna svetilka.