SiolNET. Trendi Potovanja
4,77

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Osem točk ljubljanskega podzemlja #video #foto

4,77

termometer

POdhod FDV
Foto: Bojan Puhek

Ljubljanski podhodi iz druge polovice 20. stoletja so nastali v duhu takratnega urbanizma, ki je pešce potiskal pod zemljo, da bi povečal pretočnost prometa in tudi širil prodajne površine v mestu. Danes so večinoma prazni, temačni in neprijetni, številni tudi propadajoči in vandalizirani. Kot žive mestne poti delujejo le redki.

Izbrali smo nekaj ljubljanskih podhodov.

1. Podhod Ajdovščina

Podhod Ajdovščina Ljubljana Foto: Bojan Puhek Podhod Ajdovščina Ljubljana Foto: Bojan Puhek

O podhodu Ajdovščina, pozabljenem mestnem prostoru, kjer zevajo prazni prostori, smo pisali že pred časom. Podzemno pot med Metalko in nekdanjim Figovcem so zgradili leta 1976, da bi povezali obe strani Ajdovščine. Nastajanje podhoda je povzročalo precej nezadovoljstva, saj je dolgo gradnjo spremljalo polno zapletov, velikokrat je bil zaradi nje ohromljen tudi promet.

Zgradili so ga v obdobju, ko je bila zdajšnja Slovenska cesta ena od osrednjih prometnih mestnih žil, kar danes ni več. Prav tako je ob svojem prihodu na mestno prizorišče veljal za najsodobnejšega, kar prav tako ne drži več. Podhod Ajdovščina danes kaže svojo zapuščeno, prazno in temačno podobo, ki spominja na njegovo preteklost, nekdaj opredeljeno s prodajalnami in lokali. Nekaj teh sicer še deluje, nekateri prostori so v zadnjem času dobili nove vsebine, veliko pa jih je izpraznjenih. Vsekakor v Ajdovščini ni živahno, prečkanje z ene strani ceste na drugo je večinoma nad podhodom, ljudje pa so tako v tem mestnem javnem prostoru prej redkost kot obratno.

Podhod Ajdovščina Ljubljana Foto: Bojan Puhek

2. Podhod pri Moderni galeriji

Podhod Moderna galerija Foto: Bojan Puhek

Podhod Moderna galerija Foto: Bojan Puhek

Podhod Moderna galerija Foto: Bojan Puhek

Podhod pri Moderni galeriji, od tam se pot nadaljuje na Jakopičev drevored in vse naprej do Tivolskega gradu, v katerem domuje Mednarodni grafični likovni center, je bil vse do sredine prejšnjega stoletja del promenade, ki je pomenila jedro družabnega življenja v mestu.

Pred desetimi leti je prehod, kjer so bili tlaki že dobro popokani in ograje razmajane, doživel prenovo. Ta je prinesla ohranjanje obstoječega in dodajanje novega, s čimer so osvežili to središčno povezavo med mestom in Tivolijem.

Betonske stene so opremili z protigrafitarsko zaščito, na kateri so izrisane silhuete drevesa, ki napovedujejo vhod v park. Poglavitna ideja prenove je vila, da podhod ni le povezava dveh točk, temveč je postal urban prostor, ki je lahko park, ulica, sprehajališče, igrišče ali prireditveni prostor. Je pa ta podhod iz mesta v park, ki deluje kot povezovalni prostor za pešce in kolesarje in kjer se neredko znajde tudi kakšen ulični glasbenik, pravo nasprotje kakšni drugi ljubljanski podzemni povezavi.

Podhod Moderna galerija Foto: Bojan Puhek

Podhod Moderna galerija Foto: Bojan Puhek

3. Pohod Bežigrajska vrata

Podhod Vilharjeva Foto: Bojan Puhek

Podhod Bežigrajska vrata ima vlogo podaljška podhoda pod železniško postajo in povezovanja Bežigrada s tem delom mesta. Prav ob železniški progi pa so nadhodi ali podzemne mestne povezave za pešce neizogibni.

Vendar pa ne glede na to, da je precej obljuden že zaradi potnikov železniškega prometa in tistih, ki hodijo za Bežigrad po tej poti, pričujoči javni prostor pod železniško progo deluje precej utrujeno in temačno. V njem je sicer nekaj trgovin in drugih vsebin, obratuje pa tudi nekaj lokalov, kjer pitje kave ni posebno privlačno.

Za odtenek nekoliko bolj prostorsko obetaven je konec te ljubljanske povezovalne poti, ki se za Bežigradom sklene s ploščadjo.

Podhod Vilharjeva Foto: Bojan Puhek

Podhod Vilharjeva Foto: Bojan Puhek

Podhod Vilharjeva Foto: Bojan Puhek

Podhod Vilharjeva Foto: Bojan Puhek

4. Podhod pri bežigrajskih fakultetah

POdhod FDV Foto: Bojan Puhek

POdhod FDV Foto: Bojan Puhek

Precej žalostno je videti tudi propadajoči podhod, ki ob Kardeljevi ploščadi povezuje obe strani Dunajske ceste. Njegovi pogosti odjemalci so študenti in študentke bližnjih fakultet, v njegovem atriju pa deluje nekaj lokalov, s čimer njegova zasnova priča o širših težnjah tega prostora, ki naj bi s tem programom nekoliko preglasil njegov značaj prehodnosti.

POdhod FDV Foto: Bojan Puhek

POdhod FDV Foto: Bojan Puhek POdhod FDV Foto: Bojan Puhek

5. Linhartov podhod za Bežigradom

Linhartov podhod Foto: Bojan Puhek

Linhartov podhod Dom Kdaj ste bili nazadnje v tem ljubljanskem podhodu?

6. Chopinov prehod

Chopinov podhod Foto: Ana Kovač

Chopinov podhod Foto: Ana Kovač

Posebnost Chopinovega prehoda pod Kongresnim trgom je muzejska postavitev dediščine Emone, ki ima svojo mesto tudi, kjer je  bila nekoč Bukvarna, antikvariat knjig. Zdaj je tam predstavitev antične zgodovine Ljubljana, ki tako dodatno osmišlja mestno podzemno povezavo ob podzemnem parkirišču.

Če v Chopinov podhod vstopimo iz Plečnikovega podhoda, se znajdemo na scensko osvetljenem monumentu izvirnega rimskega pločnika, čemur nato sledi sprehod po virtualni rimski cesti, pot pa lahko končamo z ogledom filma Colonia Iulia Emona (En dan v Emoni), ogledom makete Emone in prebiranjem informacij o tej rimski naselbini. Tako z zgodovino napolnjen, razmeroma nov mestni javni prostor svoj fizični prostor tako očitno plasti še z drugimi vsebinami.

Pred Chopinovim prehodom stoji tudi bronasti kip poljskega glasbenika Frederica Chopina, po katerem podzemni prostor tudi nosi ime.

Chopinov podhod Foto: Ana Kovač

Chopinov podhod Foto: Ana Kovač Chopinov podhod Foto: Ana Kovač

7. Plečnikov podhod

Plečnikov podhod Foto: Ana Kovač

8. Podhod pri Kinu Šiška

Podhod Kino Šiška Foto: Bojan Puhek

Šiška – podhod pod Celovško cesto pri Kinu Šiška je eno od ljubljanskih prostorov, kjer je grafitiranje dovoljeno, in tako pomeni enega od prizorišč urbane kulture. Leta 2013 je zasedba 1107 Klan na tej lokaciji prvič zbrala grafitarske akterje, s čimer so nadaljevali tudi ob naslednji, 5. obletnici Kina Šiška leta 2014. Jami uličnih pisateljev, kot si v subkulturnem slengu rečejo grafitarji, pa so postali tudi programska stalnica poletnega festivala Šiška Open, ki se dogaja na Trgu prekomorskih brigad in je lani doživel svojo drugo izdajo.

Podhod Kino Šiška Foto: Bojan Puhek

Podhod Kino Šiška Foto: Bojan Puhek

Podhod Kino Šiška Foto: Bojan Puhek

Plečnikov podhod Trendi Zakaj Plečnikov podhod ne more zaživeti?

Preberite še:

Murgle Trendi Nakupovalno središče v Murglah, kjer se ljudje vsakodnevno izgubljajo #foto Trubarjeva Trendi To je ena najbolj multikulturnih ulic pri nas #foto

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin