Neodkrite lepote Barre de Santiago

Mesto ob pacifiški obali te srednjeameriške države je oddaljeno le dobrih sto kilometrov od glavnega mesta San Salvadorja, zato Barra de Santiago popotniku ponuja nekaj čisto drugega kot kaotična prestolnica. Turizem tu skoraj ni razvit predvsem zaradi dejstva, da je celotno področje vasice ter plaže, gozdovi in močvirja, ki jo obdajajo, pod okoljevarstveno zaščito. Posledično veljajo pri razvoju in gradnji številne omejitve, ki pripomorejo k ohranitvi pristnosti narave. Redki turisti, ki jih zanese v ta del El Salvadorja, tu najdejo neokrnjeno naravo z ogromnim številom živalskih in rastlinskih vrst, uživajo popoln mir na skoraj zapuščeni plaži ter spoznajo ritem življenja lokalnih prebivalcev. Kljub temu da tu ni diskotek, hotelskih naselij in nakupovalnih središč, so možnosti raznovrstnih aktivnosti, s katerimi si lahko zapolniš čas, neštete.

Za športne navdušence

Sedemnajst kilometrov dolga peščena plaža, ki jo obdajajo kokosove palme, ponuja možnosti za dolge lenobne sprehode, jutranji džoging ter je popolna lokacija za vadbo joge, saj se pogosto zgodi, da več kilometrov naokoli ni drugega človeka. Za ljubitelje surfanja je prav tako poskrbljeno, saj so valovi odlični. Za začetnike lokalec Manuel organizira ure surfanja. Le opozorilo! Inštrukcije so sicer zelo poceni, a kaj, ko vas skuša zvleči v vodo v vsakršnih razmerah, tudi če so valovi tisti dan divje (pre)visoki. A verjetno mu tega ne moremo zameriti, saj se mu priložnost za zaslužek ne ponudi vsak dan. No, če ne upoštevamo, da je señor Manuel obenem tudi lokalni vodnik za izlete z barko po bližnjih močvirjih ter organizator vodenih ribiških odprav. V sezoni morskih želv pa vas, ko pade mrak, pospremi na plažo, če si želite opazovati velikanske želve, ki pridejo na obalo leči svoja jajca.

Nočno opazovanje želv

Barra de Santiago je ena od začetnikov varstva in ohranitve morskih želv. Izolacija te plaže ter močna zavest varovanja narave med domačini dobro ščitita želve, ki pridejo sem odlagat jajca. Opazovati petsto kilogramov težko morsko želvo, ki se zvleče visoko na obalo, izkoplje globoko jamo, izleže okoli šestdeset jajc velikosti žogice za namizni tenis, jih temeljito prekrije z mivko ter se izčrpana vrne v ocean, je čudovit prizor, ki nikogar ne pusti hladnega. Celotnega poteka ni dovoljeno fotografirati, saj bi zmotili proces. Poleg tega se je v glavni sezoni želv ponoči po plaži dovoljeno sprehajati le z lokalnim vodičem. Seveda ni zagotovila, da boste vsako noč naleteli na takšen prizor, so pa možnosti precejšnje.

Čudovita vožnja skozi kanale mangrovega gozda

Plaža pa ni edina zanimiva lokacija v vasi. V bližnjih gozdovih mangrove poleg teh izjemnih tropskih dreves najdemo številne živalske vrste, kot so ptice, ribe, kuščarji, raki in krokodili. Gozd mangrove v Barri de Santiago je tretji največji v državi, celotno področje pa je pod okoljskim varstvom. Naš vsestranski vodič señor Manuel organizira dvourne izlete z barčico po čudovitih kanalih, ki se vijejo skozi gozd. Na prijetni vožnji lahko opazujemo ta nenavadna drevesa, katerih korenine poganjajo iz morske vode meter in več nad gladino. Mnoge vrste ptic in rib, ki jih srečamo na poti, so na robu izumrtja in jih najdemo le tu. Da bi naleteli na krokodila, je potrebno precej sreče, saj se izogibajo ljudi. Da bi potolažil naše razočaranje, nam Manuel zaupa starodavno majevsko legendo, ki vraževernim postavi vse dlake pokonci.

Na otoku sredi močvirja, kjer se za kratek čas izkrcamo, je v davnih časih živelo pleme Majev. Kraljeva hči se je zaljubila v revnega ribiča, ki je vsak dan lovil ribe v kanalih. Kralj jo je hotel poročiti s princem sosednjega plemena, ona pa se je uprla. Ko je kralj izvedel razlog tega upora, je poslal svoje ljudi ribiča ubit. Puščico so mu izstrelili naravnost v srce. Ko je princesa to izvedela, si je okoli vratu privezala velik kamen, skočila v vodo in utonila. Lokalni prebivalci še dandanes pripovedujejo, da vsak mesec ob polni luni lahko opaziš čolniček, v katerem se princesa in ribič vozita po kanalih in lovita ribe.

Zadovoljni ribič Namesto duhov princese in ribiča pa zgodaj zjutraj lahko opazujemo številne lokalne ribiče, ki si pridejo služit vsakdanji kruh preden se okoli poldneva dvigne plima. Dne, ko smo se z Manuelom prevažali po kanalih, je bila sreča še posebej naklonjena vaškemu ribiču Jorgeju. Široko nasmejanega smo ga našli z njegovim dnevnim ulovom – ogromna riba, imenovana pez gallo. Prijazno jo je dvignil v naročje, da smo kot pravi turisti lahko poslikali ta izjemni ulov, ter nam razložil, da se mu takšno ribo posreči ujeti le nekajkrat na leto.

Ribo bo kasneje prodal eni izmed vaških restavracij na obali, ki vam postrežejo z okusnimi obroki. Za ljubitelje "cestne" hrane pa slastne tradicionalne popuse (koruzne tortilje, polnjene s fižolom, mesom ali zelenjavo) ob večerih pečejo skoraj na vsakem vogalu.