Mateja Mazgan: Z omo na Olimp in po Jordaniji

Kako je potovati s superbabico, kakršna je vaša, ki vas je tudi okužila s potovalno strastjo?

V osmem razredu me je oma, kot ji pravim jaz, vzela na potovanje po Nizozemski, ki je bilo moje prvo večje potovanje. Od takrat greva vsako leto skupaj vsaj na eno, če ne celo na dve potovanji. Med študijem sem začela potovati tudi s fantom, v lastni organizaciji, nekajkrat sem se na pot podala tudi sama. Ko sem pri tem dobila nekaj izkušenj, sva začeli tudi z omo potovati v lastni organizaciji, za kar poskrbim jaz. Oma mi ob tem zaupa, želi le, da ji na kratko predstavim deželo, da okvirno ve, kaj jo čaka. Potovanja imam že dobesedno v krvi, saj je oma prej potovala tudi z dedkom, potujejo tudi moja mama in očim, pa moj oče in njegova žena ter nekaj sorodnikov.

Katerega nenavadnega "odbitega" podviga sta se lotili z omo?

Najnenavadnejše potovanje bo verjetno konec aprila, ko v lastni organizaciji odpotujeva v Severno Ameriko. Okvirni načrt potovanja obsega Kolorado, Utah, morda tudi del Arizone, Novo Mehiko in Wyoming. Lani sva sami prepotovali Latvijo, Litvo, Estonijo in osrednjo Grčijo, že prej sta bili precej zanimivi tudi Jordanija in Sirija, sicer pa sva prepotovali še Portugalsko, Španijo, Malto, Švico, Finsko, Norveško, Dansko, Švedsko, Belgijo, Nemčijo, Češko … Na potovanjih si precej privoščiva pri zanimivostih, tako da sva se na primer v Grčiji peš podali na goro Olimp – oma zaradi slabega vremena sicer samo do koče, jaz na vrh, ampak kljub temu se je odlično odrezala; v Jordaniji pa sva za turo najeli vsaka svojo kamelo, prav tako vsaka svojega konja.

Skupaj se podajava tudi na krajše izlete po Sloveniji, Avstriji, tudi v hribe hodiva skupaj. Letos sami načrtujeva vzpon na Triglav. Peljala jo bom tudi na en bolj adrenalinski treking po jami, da spozna del mojega najljubšega športa – sem namreč aktivna jamarka, tudi v Jamarski reševalni službi. Lani je oma celo skočila s padalom (v tandemu) s hriba nad našo hišo.

Kakšne destinacije izbirate za potovanja v babičini družbi in kakšne, kadar se na pot odpravite sami?

Z omo se podajava v dokaj varne dežele, ki jih izbiram bolj jaz kot ona, ki je tako vesela vsakega potovanja. Poskušam izbirati čim bolj raznolike dežele, da bo lahko videla čim več in prav tako čim več doživela. Predvsem pa izbiram dežele, kjer lahko najameva avto in z njim potujeva naokoli. Sama prav tako potujem v zelo raznolike dežele na vse konce sveta. Težko rečem, po čem jih izbiram, saj imam namen prepotovati čim več. Je pa res, da sem večja ljubiteljica narave kot mest, sploh severnega dela, kjer izstopa Aljaska.

Svoje potepanje v ednini po prostranstvih Aljaske ste opisali kot avanturo brez primere. Zakaj si ob kopici vseh drugih potovalnih doživetij zasluži to lovoriko?

Aljaska je bila nekaj najlepšega, kar sem doživela. Na potovanje sem se odpravila povsem sama, v lastni organizaciji. Najela sem osebni avtomobil in po deželi polnočnega sonca in delno tudi Kanadi (Yukon) naredila okoli 6000 kilometrov. Dežela je naredila tako pozitiven vtis name s svojimi prostranstvi neokrnjene narave, kjer ni masovnega turizma. Pogosto sem bila daleč od signala za telefon, povsem sama, pogosto sem srečala več divjih živali kot ljudi. Bila sem odvisna sama od sebe, na nikogar se ni bilo treba ozirati, poleg tega pa je dežela še tako lepa, da bi tam ostala za vedno – no, morda bi morala prej doživeti še njihovo zimo.

Vas pogosteje vleče v tople ali mrzle kraje?

Pogosteje me vleče v mrzle kraje oziroma v kraje, ki slovijo po neokrnjeni naravi in visokih gorah. Sicer je lepo videti tako eno kot drugo, vendar so mi ljubši mrzli kraji. Tudi oma je velika ljubiteljica narave, za kar je verjetno glavni razlog to, da živimo v naravi, odmaknjeni smo celo od vasi.

S čim se vam je prikupila Nova Zelandija, da ste se v deželi dolgega belega oblaka počutili skoraj kot doma?

Novo Zelandijo sem si želela obiskati, ker so jo številni opisovali kot nekaj najlepšega. Res je lepa, vendar je zame Aljaska še vedno na prvem mestu. Dežela dolgega belega oblaka je na nek način podobna Sloveniji, je razvita, ljudje so prijazni, po vrhu vsega imajo še odličen državni sistem, kar so bili glavni razlogi, da sem pomislila, da bi se dalo živeti tudi tam. Za razliko od Aljaske bi bilo na Novi Zelandiji verjetno mogoče živeti v vseh letnih časih, medtem ko na Aljaski le približno tretjino leta.

Kje vas je prevzel občutek, da ste dosegli konec sveta?

Ko sem stala na rtu Kolka na severu Latvije, ki ga okoli 90 odstotkov obdaja morje. Vendar je to točka, za katero je popotnikom že prej jasno, kaj jih tam čaka, tako da sem tja že prišla s tem občutkom, da me bo prevzel občutek, kot da stojim na "koncu sveta".

Ste kot navdušena jamarka v tujini že našli tako magično podzemlje, kot je slovensko?

Prav posebne jame, sicer na krasu, a drugačne od naših, sem doživela na Kubi, Filipinih in Novi Zelandiji. Kubanske so se najbolj razlikovale po temperaturi, saj je bilo v njih okoli 25 stopinj, tako da smo se v jezeru v jami tudi kopali, do njih pa smo se morali podati s konji. Filipinske so bile prav tako tople, presenetile so me tudi jamske ptice, ki se obnašajo podobno kot netopirji. Še najbolj posebne od vseh so bile novozelandske – zaradi nenavadnih jamskih prebivalcev, svetlečih črvov.

Kam bi kot adrenalinska navdušenka na nepozabno potovanje napotili željne povišanega adrenalina v krvi?

Vsem navdušencem narave v prvi vrsti svetujem potovanje po Aljaski. Sicer je bila prav vsaka dežela, ki sem jo obiskala nekaj posebnega, vendar določene vedno izstopajo. Glede ponudbe adrenalinskih organiziranih športov izstopa Nova Zelandija, pa tudi Fidži, Filipini, Tajska in Avstralija imajo kar pestro izbiro. Ljubiteljem drugačnega adrenalina, torej nočnega življenja, zabav, gneče v mestih, bi priporočala Japonsko in Tajsko.

Kateri bo naslednji žig, ki bo delal družbo preostali množici v vašem potnem listu?

Po točno 50 obiskanih deželah se letos odpravljam v ZDA, avgusta pa še na eno daljše potovanje, v Peru. Glede na moj način potovanj se še ne ve, če bom ostala samo pri Peruju ali bom skočila še čez mejo h kakšnim sosedom. Morda jeseni odpotujem še kam, a bom to načrtovala po prihodu iz Južne Amerike. Sicer je moja velika želja potovati po Kamčatki, kamor se bom najverjetneje nekoč tudi podala, od toplih krajev pa me najbolj privlači Madagaskar.