Maša Kagao Knez: V Afriki plešejo vsi, od otrok do gospa v letih

Bo tudi pri potovanjih držalo, da prvega ne pozabiš nikoli?

Zagotovo je prvič drugače, sploh če greš nekam, kjer je povsem drugače kot doma … Ampak je vsakič na nek način prvič, spreminjaš se, drugače doživljaš stvari, pričakovanja se spreminjajo. Sama se vseh potovanj spomnim enako intenzivno.

Katero vaše potovanje je bilo najbolj plesno obarvano?

Najbolj Pariz, saj sem tam dve leti obiskovala šolo afriških plesov in tudi po zaključku redno hodila na izpopolnjevanje. Definitivno pa tudi moje zadnje potovanje v Burkina Faso, kamor sem šla najprej na 14-dnevni plesni seminar, organiziran v sklopu tamkajšnjega plesnega festivala Dialogues de corps, zatem pa sem obiskovala individualne ure pri različnih plesalcih in plesalkah po mestih in vaseh in en mesec plesala na zaprašenih domačih dvoriščih, zapuščenih nogometnih igriščih … pri temperaturah od 35 stopinj naprej.

Katero mesto bi proglasili za plesno in katero za gledališko meko?

Verjetno bi bila to New York in London.

Kateri narod bi okronali za rojene plesalce?

Hm, ne vem, če se lahko reče za en narod, da so rojeni plesalci. Na potovanju po Afriki me je najbolj navdušilo to, da je ples prisoten v vsakdanjem življenju. Če zaslišiš (dobro) glasbo, seveda tudi vsaj malo zaplešeš; ob gospodinjskih opravilih, ob cesti, po zadetem golu … Ne obremenjujejo se s tem, kako bo to videti v očeh drugih, plešejo vsi, od otrok do gospa v letih. Kjer je glasba, tam je ples. Poleg tega pa glasba in ples spremljata vse pomembne dogodke, od rojstev, porok in obredov do pogrebov in ceremonij. To pa še ne pomeni, da so rojeni plesalci, le ples je – kot tudi petje in glasba – dosti bolj del njihovega vsakdana. Pri nas smo pogosto preveč obremenjeni s tem, kako bo to videti v očeh drugih, tako da plesni pogum ponavadi pride šele pozno zvečer, po nekaj kozarčkih. Plesni talenti pa se rojevajo povsod, več dobrih plesalcev pa je verjetno tam, kjer je več možnosti za kakovostno plesno izobrazbo in kjer je dosti konkurence.

Festival afriške kulture Baofest, ki ga soorganizirate, je konec junija Ljubljano razvnemal s koncertom Sekou Kouyate Experience. Kakšno nadaljevanje se obeta septembra?

Nadaljevali bomo 11. septembra, znova v Atriju ZRC in kavarni LP, kjer bo popoldne predstava za otroke, sledilo bo odprtje fotografske razstave in dražba, zvečer pa prirejamo afriški plesno-glasbeni večer v izvedbi plesalk in bobnarjev KUD Baobab, z afriškim pevskim zborom Sankofa in glasbenim gostom iz Gvineje. Poleg tega bomo med 3. in 14. septembrom organizirali dneve odprtih vrat: brezplačne predstavitvene ure tečajev, ki jih bomo izvajali v prihodnji sezoni v našem studiu Baobab v Ljubljani.

Med katerim potepanjem ste vzpostavili najpristnejši stik z domačini?

Ko sem bila sama v Burkina Fasu in sem skoraj dva meseca živela pri neki družini, ki je prej nisem poznala, in nekaj tednov nisem videla nobenega belca ali kateregakoli turista. In ker ni bilo nikogar "domačega", s katerim bi opazovala in komentirala, primerjala vse to, kar mi je bilo tuje oziroma drugače, sem dosti bolj doživela sam trenutek in se bolj povezala z domačini.

Kam bi na potovanje napotili tiste, ki s srbečimi podplati hrepenijo po nepozabnem plesnem doživetju?

Kaj pa vem. Odvisno, kakšen ples koga zanima, niti nisem toliko prepotovala, da bi lahko svetovala … Si pa predstavljam, da se dobro vzdušje za ples zagotovo najde v Južni Ameriki in Afriki.

Kateri so trije nepogrešljivi kosi opreme na vaših potovanjih?

Spalna vreča, švicarski nož in džezva.

Če bi zamenjali svojo domovino, katero državo bi izbrali za prebivanje? Nimam pojma, ker je potovanje povsem nekaj drugega kot odločitev, da tam ostaneš. Zares si sploh ne predstavljam, da bi zamenjala svojo domovino.

Katere države bi obiskali, če vam danes ponudim letalsko vozovnico za okrog sveta s poljubnimi šestimi postanki?

Najprej bi šla do Južne Amerike, v Brazilijo, potem malo po sosednjih državah, pa prek zahodne Afrike (Burkina Faso, Senegal in Gvineja) do Madagaskarja in Mauritiusa, potem še malo po ZDA: v New York in Kalifornijo, kakšen počitek na Maldivih, pa prek Portugalske nazaj v Slovenijo … Sicer pa bi bila zadovoljna že z vozovnico do Pariza!