Križna jama: v vodni postelji jamskega medveda

Le nekaj minut vožnje od Bloške Police je Križna jama, najdostopnejša vodna jama v Sloveniji in verjetno tudi v širši regiji. "Del jame do drugega jezera je preprosto dostopen vsakomur, tudi šolski razredi z učiteljicami se brez težav zapeljejo v velikem čolnu po prvem jezeru," nam na vhodu v jamo pojasni Primož Presetnik, predsednik Društva za raziskovanje jam Ljubljana, katere člani so Križno jamo začeli raziskovati že davnega leta 1928.

Nekdanja Mrzla jama sploh ni mrzla

Tudi v tem preprosto dostopnem odseku je Križna jama veliko bolj pristna kot turistično urejene jame. "Obiskovalci že v tem delu v roke dobijo žepne svetilke in tako na nek način sami raziskujejo in gledajo to, kar želijo videti, in ne tistega, kar bi jim na ogled ponudila električna razsvetljava."

Križna jama je bila nekoč znana kot Mrzla jama pri Ložu, a nas je Presetnik potolažil, da v resnici sploh ni mrzla: "Temperatura v notranjem delu jame čez leto niha za do približno dve stopinji, zdaj je okoli 7 ali 8 stopinj, voda pa ima nekaj stopinj manj. Že res, da obstajajo toplejše jame, a veliko jih je tudi bolj mrzlih."

Velikega jamskega medveda ni več

Na poti do prvega jezera pa se obiskovalec sreča z ostanki zdaj že izumrlega nekdanjega prebivalca Križne jame: jamskega medveda, ki ga imenujejo tudi medved prišlek, ker je v jami bival le občasno. "V primerjavi s prav tako razstavljeno lobanjo današnjega medveda vidimo, da je jamski medved približno tri- do štirikrat večji," opozarja Presetnik in dodaja, da je, tako kot drugi prebivalci jam, tudi jamski medved prilagojen za gibanje v popolni temi jamskega sveta.

Že četrto desetletje s Križno jamo "Tudi moj pes je že tako vajen teme, da se v njej premika brez težav," mu pristavi Alojz Troha, domačin z Bloške Police, ki je v tem podzemnem svetu skoraj vsak teden, če ne kar vsak dan. Troha že dobra tri desetletja skrbi za jamo in je tako kot Miro Kunstek član Društva ljubiteljev Križne jame.

V globino jame le z ustrezno opremo Pod njunim budnim očesom in v njunih varnih rokah smo se odpravili na "intenzivnejši" ogled jame, s katerim se lahko pohvali največ okoli tisoč ljudi letno. Z ustrezno opremo, seveda: najmanj dvojne nogavice, topla oblačila, kombinezon, gumijasti škornji, okrog pasu akumulator in čelada z naglavno svetilko. Kot pravi jamarji – vsaj na pogled.

V čolnih smo zapluli čez skupaj 12 jezer in med njimi prečkali značilne sigaste pregrade. "Jamski svet je zelo občutljiv, zato moramo biti s številom obiskovalcev zelo previdni," opozarja Troha.

Prek Beneškega pristana do Kalvarije Dober poldrugi kilometer globoko priplujemo mimo Beneškega pristana in Piratske ladje – to sta le dve očarljivi točki na vodni poti v kraškem podzemlju Križne jame – do Kalvarije, velike podorne dvorane, ki se polni z vodo tudi prek kaskadnih brzic, skoraj lahko rečemo majhnih slapov.

Še neodkrito le za izurjene

In tu je za nas navadne smrtnike obračališče poti po Križni jami. Nadaljevanje je zaradi zahtevnosti in varovanja jamskega sveta omejeno le na izurjene jamarje z ustreznim dovoljenjem. Zagnani slovenski jamarji že natanko sto let skrbijo, da skrivnosti postajajo odkritja: ravno letos slovenski jamarji in zlasti Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, kot najdlje neprekinjeno delujoče slovensko jamarsko društvo, obeležujejo veliko obletnico organiziranega jamarstva na Slovenskem.