Torek, 24. 12. 2019, 4.06
4 leta, 12 mesecev
Kako je iz vojnega razdejanja zrasel kraj, kjer živi Božiček #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,62
4
Uradno prebivališče dobrega decembrskega moža je zdaj priljubljena turistična destinacija, v preteklosti pa je preživljalo težke čase.
Rovaniemi, mesto z okoli 60 tisoč prebivalci, ki leži le nekaj kilometrov pod severnim tečajnikom, je v božičnem času izjemno priljubljena turistična destinacija. To je namreč uradno prebivališče Božička (vsaj kar zadeva Fince), turiste vabita Božičkova vas in poštni urad, ki sprejema pisma Božičku z vsega sveta.
Glavno mesto finske regije Laponska pa pozna tudi zelo temne čase. Dobesedno: ker leži tik ob severnem tečajniku, so v zimskem času dnevi izredno kratki, sonce le za kratek čas pogleda izza obzorja. Za občutek: na božični dan bo sonce vzšlo ob 11. uri in 8 minut, se obdržalo nizko nad obzorjem in popolnoma izginilo že ob 13. uri in 25 minut.
Veliko teme je tudi v zgodovini mesta. Pred drugo svetovno vojno je bilo predvsem zaradi zlate mrzlice cvetoče mesto in tudi prometno vozlišče, prek katerega so potekale poti med Evropo, Rusijo in Barentsovim morjem. Leta 1944 pa ga je nemška vojska skoraj popolnoma uničila, požgali so večino iz lesa zgrajenega mesta in po umiku vojakov je stalo le še kakšnih deset odstotkov stavb.
Požgani Rovaniemi oktobra 1944
Po vojni so mesto začeli graditi popolnoma na novo, tokrat z jasnim konceptom v mislih. Načrte za novi Rovaniemi so zaupali enemu najslavnejših finskih arhitektov Alvarju Aaltu, ki je navdih našel pri živalskem simbolu Laponske, severnem jelenu - mreža ulic in cest nakazuje jelenovo glavo, mestni stadion pa je njegovo oko.
Pomemben mejnik za razvoj turizma v Rovaniemiju je bil junij 1950, ko je ta kraj obiskala ameriška prva dama Eleanor Roosevelt. Njej v čast so severno od mesta, kjer teče severni tečajnik, postavili leseno kočo, ki je v naslednjih letih postala velika turistična uspešnica. Med več deset tisoč ljudmi, ki jo obiščejo vsako leto, so bili v preteklosti tudi pomembni politični gostje - od ameriškega predsednika Lyndona B. Johnsona in sovjetskega vodje Leonida Brežnjeva do jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita.
Z vse večjim obiskom turistov pa so v Rovaniemiju začeli razvijati tudi zgodbo o tem, da prav pri njih živi Božiček. Leta 1985 so Rovaniemi razglasili za uradno prebivališče Božička in tam odprli Božičkovo vas s poštnim uradom, ki letno prejme tudi po 700 tisoč pisem, namenjenih Božičku, ob prelomu tisočletja pa so odprli še Božičkov tematski park.
In čeprav se vse to zdi kot neznanska komercializacija božiča, Finci opozarjajo, da Božiček, sveti Nikolaj ali kakorkoli mu že želite reči, ni proizvod potrošništva. Decembrski mož pri njih sicer ne nosi verskega predznaka, a tudi ne strogo komercialnega. "Naš Božiček ne hodi v nakupovalna središča, ampak je dobrodelen," je ob neki priložnosti opozoril župan Rovaniemija Esko Lotvonen.
Vsa podjetja v tem mestu, ki dobiček kujejo na račun turizma, zato ob začetku vsake božične sezone prispevajo sredstva za Unicef. Kot pravijo, s tem sebe in druge opominjajo, da so tudi sami v preteklosti preživljali težke čase.
Oglejte si še:
4