Dubrovnik: trdoživ jadranski biser

Pisatelj George Bernard Shaw ga je označil za "raj na zemlji" in s tem bi se brez dvoma strinjale množice turistov z vsega sveta, ki ta "jadranski biser" obiščejo vsako poletje. Nekdaj je najbolj južno jadransko letovišče nosilo latinsko ime Ragusa (kamen), ki je nastalo iz prvotnega imena najstarejšega dela Laus. Tega so v 7. stoletju ustanovili Latini, ki so iz mesta Epidaurus, današnji Cavtat, zbežali pred prihajajočimi Slovani in Avari. Slovani, ki so se naselili na tem območju, so zgradili novo naselje ob vznožju gore Srđ in ga poimenovali po tamkajšnjem najbolj razširjenem drevesu – hrastu ("dubrava" pomeni hrastov gozd). V starem mestnem jedru, ki je zaščiteno kot Unescova svetovna kulturna dediščina, se prepletajo gotska, renesančna in baročna arhitektura, ki pa je bila skozi zgodovino večkrat ogrožena. Leta 1667 je mesto močno poškodoval potres, temeljita obnova pa je bila potrebna tudi po vojaškem napadu JLA in črnogorskih paravojaških enot leta 1991, v času osamosvojitvene vojne.

Uničenje več kot polovice stavb so spremljale tudi smrtne žrtve, kar tamkajšnje prebivalce zaznamuje še danes – ob vhodih v mesto so velike table, ki podrobno pojasnjujejo vso škodo, ki jo je mesto utrpelo pred dvema desetletjema, prebivalci pa zaradi ran, ki se počasi celijo, še danes ne gledajo naklonjeno na svoje jugovzhodne in severne sosede.

A Dubrovnik je tudi to izkušnjo prestal in je spet vpisan na številnih turističnih zemljevidih sveta. Domačini bi si sicer želeli, da bi vsaj malo tistega množičnega obiska, ki so ga deležni v poletnih mesecih, vztrajalo tudi preostali del leta. In morda je Dubrovnik res še privlačnejši in pristnejši v začetku junija ali drugi polovici septembra, celo v prvi polovici oktobra, ko je vreme še vedno prijazno, morje toplo, mestne ulice pa niso povsem zamašene z obiskovalci z vsega sveta.

V starem mestnem jedru je le nekaj možnosti za kopanje v morju, zato bodo tisti, željni ohladitve, svoje mesto poiskali na plaži polotoka Lapad (kamor vozi mestni avtobus), Lokrum (ladja in vstopnina v park staneta okoli sedem evrov) ali na enem od bližnjih Elafitskih otokov, kamor v poletnih mesecih štirikrat dnevno peljejo redne ladijske proge za okoli dva evra in pol v eno smer.

Znani prebivalci: Ottavio Missoni (ustanovitelj italijanske modne hiše Missoni), Tereza Kesovija, Marin Držić (renesančni dramatik), Ivan Gundulić (pesnik), Ruđer Bošković (naravoslovec), Đelo in Ibrica Jusić (glasbenika) in številni drugi.

Zvezdniki, ki radi obiščejo mesto: igralec John Malkovich, modni oblikovalec Valentino in nešteti drugi.

Kdaj: Če se želite izogniti gneči in najhujši vročini, junija ali septembra, če pa želite užiti njegov pravi s turisti natrpan utrip (in mimogrede srečati kakšnega zvezdnika), pa na višku poletne sezone.

Na pot: Z avtomobilom iz Ljubljane je pot dolga 725 kilometrov (stroški 133 evrov), odločite pa se lahko tudi za polet iz Zagreba (leti dva- do štirikrat dnevno, povratna vozovnica pa stane od 75 evrov naprej) ali trajekt iz Reke (postaje: Split, Hvar, Korčula, Mljet), ki pa pelje le dvakrat tedensko (cena za kabino za štiričlansko družino in osebni avto od 13 evrov dalje)

Naokrog: Peš po starem mestnem jedru (priporočena udobna mehka obutev, ki ne drsi), po širši okolici z avtobusom (vozijo tudi dolgo v noč, a so poleti vedno nabito polni, za eno vožnjo pa boste plačali 12 kun) ali s taksijem (vedno bolj priljubljeno prevozno sredstvo, ki pa zaradi poletnih gneč vendarle ne jamči hitrega prihoda na cilj).

Najbolj znan po: svojem starem mestnem jedru, ki je zapisan na seznamu Unescove kulturne dediščine.

Atrakcije z razglednic: osrednje sprehajališče – ulica Stradun (zlizane kamnite ploščice), mestno obzidje, Onforijev vodnjak, Knežev dvor, razgled s Srđa, trdnjave mestnega obzidja.

Priporočeni izleti: Obisk robinzonskega otoka Mljet (ogled opatije in kopanje v polslanem jezeru), kopanje na peščeni plaži Šunj otoka Lopud (ena ura s hitrim izletniškim čolnom ali ena ura z redno ladijsko progo štirikrat dnevno do istoimenskega mesta, kjer je prav tako plaža, in potem 25 minut peš na drugo stran otoka), ogled folklorne predstave v slikoviti vasici Čilipi, ki je od mesta oddaljena 20 kilometrov, obisk cvetočega otočka Lokrum , ki je oddaljen 15 minut plovbe, obisk Elafitskih otokov ali bližnjega mesteca Cavtat (priljubljeno zbirališče okoliških prebivalcev).

Prenočišča:

Za debele denarnice: Znameniti Hotel Excelsior. Stoji že od leta 1913 in od nekdaj velja za enega najbolj priljubljenih hotelov Mediterana, kjer se neredko zasidrajo takšni ali drugačni pomembneži. Le pet minut hoje stran od starega mestnega jedra. Nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi od 300 evrov naprej.

Zmerno: Hotel Komodor v zalivu Lapad. Do starega mestnega jedra z mestnim avtobusom (postaja je tik pred vhodom v hotel). Izvrstna samopostrežna večerja v hotelski restavraciji. Nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi: od 120 evrov naprej.

Za študentske žepe: Hostel Fresh sheets v starem mestnem jedru. Nočitev na višku poletne sezone od 30 evrov naprej. Brezplačna internetna povezava in razgled na obzidje.

Hrana:

Za petične brbončice: Restavracija Dubrovnik. Okoli 50 evrov na osebo. Poskusite kozji sir in jagenjčka.

Lokalne specialitete: Lucin Kantun (staro jedro). Morska hrana s sodobnim in kreativnim pristopom.

Posladek: Slaščice v ljubkem slaščičarskem butiku Sugar & spice. Vse od skutine torte do rumovih kroglic. V retro slogu.

Za vegetarijance: Gostilna Nishta v starem mestnem jedru, nad katero se zaradi raznovrstne ponudbe navdušujejo tudi najbolj zahtevni vegetarijanski gurmani.

Nakupovanje: Največ trgovin s spominki je na Stradunu, priporočljivo pa je zaviti tudi v kakšno stransko ulico, kjer so cene pogosto ugodnejše. Priporočljivi nakupi: umetnine lokalnih slikarjev, vino, olivno olje, rakija, unikatni modni dodatki.

Večerna zabava: V baru Trubadur, kjer boste lahko ob srebanju koktajla v živo poslušali jazz glasbo, v rockovsko obarvan bar Exit za najcenejše pivo v mestu in navsezadnje v nočni klub številka ena – Fuego. A to je le začetek …

Obvezna glasbena spremljava: A capella napevi dalmatinskih klap.

Poletni festivali: Dubrovačke ljetne igre, kulturni festival, letos že 62. po vrsti. Od 10. do 25. avgusta. Folklorne, glasbene in gledališke prireditve na prostem.