Benka Pulko: Potovanja mi odstranjujejo z oči kopreno ignorance

Bo tudi pri potovanjih držalo, da prvega ne pozabiš nikoli? Seveda, vsaj pri meni, ki se vseh prvih reči nostalgično spominjam: prve knjižice, prvega šusa, prve oblekice, prvega poleta, prvega konja … Potovanja niso nobena izjema, so le del življenja in od nas samih je odvisno, kaj si zapomnimo. Poznam ljudi, ki se ne spomnijo, kdo je bila njihova prva žena … Še dobro, da smo različni, sicer bi bilo čisto preveč dolgočasno, mar ne? Moje prvo potovanje je bilo romanje v starem fičku s Ptuja v Maribor. Kako bi lahko pozabila to dolgo, prekrasno pot! Škoda le, da je danes veliko krajša in bistveno manj zanimiva. S svojo motoristično odisejado okoli sveta ste se kar nekajkrat vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. S katerimi dosežki? Kaj pa je bila vaša osebna zmaga na tej poti? Osebna zmaga s te poti je bilo vsekakor preživetje. Vrnitev domov v enem samem zdravem kosu. Vse drugo so bili privilegiji, za katere sem srečna, da so se zgodili, a mi še zdaleč ne pomenijo toliko kot naklonjenost vesolja, da me je usoda srečno pospremila nazaj do domačega praga. Guinnessova knjiga svetovnih rekordov pod mojim imenom beleži dva rekorda in dva dosežka (razlika je v tem, da so prvi premagljivi, drugi pa ne, ker se lahko zgodijo samo enkrat). Potovanju še vedno pripadata rekorda za najdaljše žensko samostojno potovanje z motociklom okoli sveta, glede na čas potovanja in prevoženo razdaljo. Med dosežki ostaja zabeležena pot prve ženske, ki je sama prevozila Savdsko Arabijo, in prvega zemljana, ki je na enem samem potovanju z motociklom prepotoval vseh sedem celin.

Kako so potovanja oblikovala oziroma še oblikujejo vaš značaj? Sproti mi odstranjujejo z oči kopreno ignorance, učijo me, kaj je v življenju pomembno in kaj ni. Na potovanjih sem zmeraj znova prisiljena iskreno razmišljati, trezno ocenjevati ter znati ločiti bisere od oglja in slone od svinj. Potovanje je skoncentrirano šolanje, kjer je vsak dan treba opraviti izpit. Popotniške lekcije me spodbujajo k angažiranemu razmišljanju in zahtevajo od mene, da ostajam še naprej aktivna državljanka tega sveta in nepoboljšljiva optimistka.

Trdno verjamete, da je svet mogoče spremeniti. Kako? Najtrdneje, kar se da. Vse je mogoče. A nisem tega omenila tolikokrat, da ponavljajo že papige v krošnjah? Ne vem, zakaj nam gre ljudem tako težko, da si končno zapomnimo in dojamemo, da smo za večino stvari, ki se nam dogajajo, krivi sami.

Katera država vas je kot biologinjo najbolj osupnila s svojim živalstvom in rastlinstvom? Ekvador s svojim Galapagosom in Antarktika, če smem omeniti tudi teritorij, ne le držav.

V koliko jezikih znate reči ljubim te? Delite z nami kakšen eksotičen izraz ljubezni! Pravzaprav ne znam reči v nobenem. Znam pa pokazati v vseh.

Kam bi se odpravili na sanjsko kulinarično potovanje? V novo domačo kuhinjo. Ravnokar je vse našlo svoje mesto. Tudi začimbni kotiček, v katerem se drenja več kot sto (po mojem skromnem okusu) najboljših začimb z različnih koncev sveta. Pisana paleta pomaga moji ljubezni do kuhanja in moževemu zanimanju za preizkušanje receptov z vseh strani neba, da najbolje pri naši hiši jemo kar doma. Ko pa sva na poti, se veseliva vsega, kar pade na krožnik in je vsaj približno užitno.

Kam vas trenutno vodi pocestniška strast? Trenutno se odpravljam v Grčijo, septembra v ZDA, novembra v Nemčijo in vsaj kakšen teden bom doma. December me bo prenašal v Egiptu, pred pomladjo pa vem le to, da bom tlačila grudo po Washingtonu, Burkina Fasu, Maliju, Filipinih, Indoneziji in Kazahstanu. Dolgčas mi v glavnem ne bo in dóma se še vedno ne bom imela časa naveličati.