Torek, 9. 3. 2010, 14.15
9 let, 1 mesec
Zgodovina poročne obleke
Poročna obleka je bila v veliki večini le za eno nošnjo, a se je to spremenilo in neveste so želele obleko, ki jo bodo lahko nosile vsak dan. Trend se ponovno obrača in dekleta za svoj nepozabni dan izberejo obleko, ki jo bodo nosile le enkrat.
Zgodovina poročne obleke
Prva poročna obleka je bila omenjena leta 1406, so razkrili pri Discoveryju. Obleko je nosila princesa Philippa, hči Henrika IV. V tistem času so si obleko lahko privoščile le bogatašinje in ženske modre krvi. Tudi revnejša dekleta so si želela pravljično obleko, zato so se znašla in iz slabših materialov posnemala premožne. Okoli leta 1500 so postale tradicionalne vlečke in podvezice, ki jih neveste nosijo še danes.
Trendi so se spreminjali skozi čas, največ sprememb so doživeli rokavi in krila. Rokavi so se spremenili v široke, takšne, ki jih imajo v nekaterih filmih vitezi, in nato ponovno v oprijete. Krila so bila na začetku bogata, nato so bila nekaj časa moderna oprijeta, a so hitro utonila v pozabo in ponovno so zavladali ozki korzeti s širokim krilom, ki dajo pravljično podobo.
Izdelava poročne obleke
Bogati materiali niso bili dostopni v velikih količinah, zato so krojači bogate materiale in dodatke uporabljali le za višji sloj. Ker so bili fini materiali večja redkost, so imele premožnejše tudi manjšo izbiro, a kaj, ko se ni spodobilo, da bi se princesa pojavila v drugorazrednem blagu. Nižji sloj si je tako privoščil večjo raznolikost, saj je bilo slabšega blaga veliko več na razpolago. Zlata ali srebrna nit je bila obvezna za obleko. Predvsem premožna dekleta so si privoščila še dragulje in krzno. Izraz poročna obleka so skovali okoli leta 1930, saj so bili takrat težki časi, zato so bili glamur, prefinjenost in svetlikanje veliko olajšanje v vsakdanji sivini.
Funkcija
Večina žensk je svojo poročno obleko izbrala tako, da so jo nato lahko nosile kot obleko za posebne priložnosti. Obleko so nosile na družabnih dogodkih in za v cerkev. To je bilo posebno značilno za obdobje okoli leta 1800, ko je postala obleka del vsakodnevne mode. Med prvo svetovno vojno so po navadi nosile svojo najboljšo obleko, ki so jo premogle v omari, ali pa so si eno izposodile. V času hude depresije pa se ni spodobilo, da bi veliko denarja zapravile za obleko, zato so bile na poročni dan v skromni in preprosti obleki.
Vrste
Žamet, svila, saten in krzno so bili v poznem 19. stoletju obvezni materiali za tiste, ki so si lahko privoščile. Konec 19. stoletja so prevladovali bombaž, til, čipka in platno. Poliester in dvojno pletenje je prevladalo po letu 1900.
Od takrat je bela barva najbolj priljubljena še posebno v Veliki Britaniji in Ameriki. Nekatera dekleta so si še izbirala obleke z vzorcem rož ali s potiskom, a ko so veleblagovnice ponudile kataloge, s katerimi so beli materiali postali dostopnejši, se je ta trend le še stopnjeval. Barva čistosti je pri zahodnih kulturah še vedno najljubša izbira.
Azijske neveste najpogosteje posežejo po rdečih in zlatih odtenkih, ki v njihovi kulturi predstavljajo srečo, blaginjo in dobro postlano prihodnost.
Možnosti današnjega časa
V današnjem času poskuša nevesta z obleko pokazati svojo osebnost, poudariti svoj slog in stopnjo formalnosti poroke. Od bikinija, kratkih hlač, kavbojk, mini kril, večerne obleke, hlačnega kostima do pravljične bele obleke – vse to se najde med pari, ki izmenjajo svojo zaobljubo.
Nevesta rada izbere obleko s podpisom znanega oblikovalca ali pa glede na svojo postavo, da poudari lepši del ali skrije napake. Čeprav še vedno prevladuje bela barva, lahko bodoče neveste izbirajo na celi barvni paleti.