Zgodba slovenske mamice: kako otroku pojasniti Downov sindrom?

Prijatelji in znanci me večkrat vprašate, kako otroku pravilno pojasniti Downov sindrom. Ali kako bi mu ga morali. Ali kako bi jaz želela, da to naredite. No ... na vsa ta vprašanja nimam pametnega odgovora. Lahko pa povem, kako sem to naredila sama.

V zadnjih letih vrtca sem sošolcem starejšega fantina morala to večkrat razložiti. Mlajši, ki imajo downčka dejansko ob sebi, tega sploh niso kaj dosti registrirali. Tam nekje po petem letu pa so se začela vprašanja.

Vse skupaj se je največkrat začelo s splošnim vprašanjem: "Gospa, zakaj pa je ta fantek tako čuden?" Čisto mirno sem načela pogovor: "Prav čisto nič ni čuden. Je pa v nekaterih pogledih resnično malo drugačen od večine. Povej mi, prosim, kaj pa si opazila drugačnega na njem?" Na tej točki so večinoma začeli naštevati, da bolj okorno hodi, da manj ali nenavadno govori, da veliko kaže jezik ali da ima nekam ozke oči.

Pa sem otročka pomirila in nadaljevala: "Prav imaš in dobro opazuješ! Pri tem je zares malo drugačen. Veš, ko se rodimo, imamo vsi ljudje nekje v sebi zapisano, kakšni bomo postali. Kakšna bo naša barva las in oči. Koliko bomo visoki, hitri ali pametni. No, in pri njem so se te informacije že v času nosečnosti med seboj malo premešale. Temu rečemo Downov sindrom."

Otroci imajo kratko pozornost in na tem mestu se je pogovor največkrat zaključil. V tistih letih, ko to sprašujejo, so otroci še čiste duše, nepokvarjeni in brez predsodkov. "Premešanih informacij" oni ne vrednotijo. Niso ne dobre ne slabe, ampak samo SO. A če je na otrokovi strani le obstajal interes, sem hitro nadaljevala.

"Zaradi Downovega sindroma je Lan malo drugače videti, se počasneje razvija in uči. Ampak veš, kaj? Že kmalu bo tudi on znal vse to, kar znaš ti danes! In kljub razlikam sta si v več stvareh podobna kot različna. Tudi on je lahko vesel ali žalosten. Pogumen ali prestrašen. Ubogljiv ali nagajiv. V nečem pa sta si vidva celo čisto enaka! Oba se rada igrata, oba si želita imeti prijatelje in oba si želita, da bi vaju imeli radi!"

In tako, dragi moji, se z levo roko odpravi še en radoveden otroški zakaj! Nobena raketna znanost, mar ne?