Našli smo še ene Benetke sredi Slovenije

Za vsakega nekaj

To je mesto, ki ima vse: pripoveduje zanimive zgodovinske zgodbe, tu stojijo izjemni kulturni spomeniki, prav tako pa lahko občudujete naravne posebnosti. Zanimiva pa je tudi z vidika arhitekture, saj so zanjo značilni številni mostovi, gradovi in dvorci ter zanimive stare hiše, ki so zaradi značilne burje pokrite s kamni.

Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji dobre pijače in jedače, saj je to dežela vina, grozdja in lokalnih dobrot. Tradicionalne dobrote so na primer domača vina, pršut, jota, med, sir … Najbolje je, da poiščete domačo gostilno in se prepustite izbiri lokalnih kmetov in vinarjev.

Za popoln izlet si oglejte:

Sprehod po središču mesta in prečkanje mostov

Mesto ima lepo ohranjeno mestno jedro, zato se sprehodite po Glavnem trgu, ki predstavlja središče dogajanja v mestu. Tu lahko naredite postanek za kavo, nato pa se sprehodite po ulicah in prečkajte mostove. Vipava je namreč znana po številnih mostovih, ki dokazujejo, da je mesto obdano z vodo – kot Benetke.

Lanthierjev grad

Ob izvirih reke Vipave stoji dvorec, ki so ga zgradili v 17. stoletju in je tipičen primer beneške arhitekture. Bil je v lasti plemiške družine Lanthierji, ki so pozneje poskrbeli za njegovo baročno podobo. Tu so organizirali slavnostne dogodke in gostili pomembne ljudi, na primer beneškega komediografa Carla Goldonija in slikarko Rosalbo Carriero.

Izvir reke Vipave

Reka Vipava je edina reka v Evropi, ki že takoj ob izviru oblikuje delto. Če vas zanima, kako je to videti, se sprehodite za Lanthierjev grad, kjer boste našli njen izvir. Včasih je bilo tu priljubljeno zbirališče imenitnih meščanov, danes pa domačinom predstavlja kraj za sproščanje.

Vipavski park

Pred Lanthierjevim dvorcem pa se nahaja zelo lepo urejen grajski park, ki spominja na aristokratski slog Angležev. Na sredini parka je čudovita fontana v obliki štiriperesne deteljice – morda pa vam prinese srečo. Srečali boste tudi baročne kipe dečkov, ki so tu stali že v času Lanthierjev.

Freske v cerkvi sv. Štefana

Cerkev je najbolj znana po svojih freskah, ki jih poznavalci uvrščajo med vrhunske. Prve stropne freske je poslikal Franc Jelovšek, na njih pa so upodobljeni latinski cerkveni očetje: sv. Avguštin, sv. Ambrož, sv. Gregor Veliki, sv. Hieronim, na drugi je Marijino vnebovzetje in na tretji štirje evangelisti. Drugi del poslikave je delo Janeza Wolfa, ki je prišel v Vipavo na željo takratnega dekana Jurija Grabrijana, da bi s freskami poživil stene svetišča.

Egipčanska sarkofaga iz leta 2500 pr. n. št.

Sarkofaga sta največji znamenitosti vipavskega pokopališča. Štejeta kar štiri tisočletja in pol ter pripovedujeta zgodbo o Antonu Laurinu, avstrijskem diplomatu vipavskega rodu, ki naj bi ju pripeljal prav iz Egipta. Od tu pa lahko uzrete tudi lep razgled na razvaline starega vipavskega gradu.

Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne

To pokopališče najdete ob mestnem pokopališču, na njem pa je pokopanih 400 avstro-ogrskih vojakov, ki so bili različnih narodnosti. Večina jih je umrla na soški fronti za posledicami ran ali pa zaradi bolezni v bližnji vojaški bolnišnici. Pokopališče je v celoti ohranjeno in zato zares dragocen spomin na zgodovino.

Grad Tabor

Grad je nastal ob glavnih izvirih reke Vipave v 14. stoletju in je bil od nekdaj v lasti različnih plemiških družin, tudi Lanthierjev. Ti so ga v 17. stoletju prenovili in ga opremili s čudovitim rustičnim portalom, zaradi nevarnosti turških vpadov pa zavarovali z obzidjem. Najbrž zaradi tega tudi nosi ime Tabor.

Dvorec Zemono

Dvorec najdete približno kilometer iz Vipave, na griču, pokritem z vinsko trto. Je sinonim za gostoljubnost in dobro hrano, prav tako pa je znan po številnih kulturnih dogodkih, kot so koncerti in umetniške razstave. Dvorec obiščejo številni gostje, da je zares čudovit, pa dokazujejo tudi številne poroke, ki se zgodijo prav na njegovem dvorišču.