Petek, 27. 10. 2017, 15.49
9 mesecev
Rastlina, na katero je čas popolnoma pozabil
Nobena rastlina na svetu ni preživela tega, kar ima za seboj drevo ginko. Z nami je že 270 milijonov let in botaniki so nad njegovimi lastnostmi popolnoma očarani.
Strokovnjak za preživetje
Drevo z nenavadnim imenom ginko (lat. Ginkgo biloba) je simbol dolgoživosti in trpežnosti. Za fosile listov drevesa ginko, ki so jih našli na nahajališčih fosilov povsod po svetu, so ocenili, da so stari 270 milijonov let. Za to rastlino lahko tako brez zadržkov rečemo, da je živi fosil in hkrati mojster preživetja, saj je edina znana rastlinska vrsta, ki je z nami že tako dolgo. Je edina preživela rastlinska vrsta brez sorodnih vrst.
V Hirošimi je to drevo preživelo eksplozijo jedrske bombe. Na Japonskem so rastlinske vrste, ki so preživele napad z jedrsko bombo, dobile svoje ime. Rečejo jim hibakujumoku oziroma drevo preživetja ali bombardirano drevo. Med približno 55 vrstami je tudi ginko.
Na območju današnje Evrope je izumrl med ledeno dobo, preživel pa je na območju današnje Japonske, od koder so ga kot okrasno drevo v Evropo prinesli v 18. stoletju. Iz Nizozemske se je do leta 1800 razširil po vsej Evropi.
Obiščite virtualno sobo pobega, ki bo razgibala vaše možgane.
Tisočletniki med nami
Ginko je izredno odporno drevo, ki lahko živi več kot tisoč let. Bolezni in škodljivi vplivi iz okolja ga zelo redko prizadenejo, kar je najverjetneje posledica zaščitnega vpliva kombinacije snovi, ki jih vsebuje.
Poseben je tudi po tem, da je najbolj proučevana zdravilna rastlina. O njem so objavili več kot 3.500 znanstvenih člankov, ki so povezani z več kot 200 kliničnimi raziskavami, s katerimi so preverjali učinkovitost in varnost zdravil.
Ginko je v svetovnem merilu na vodilnem mestu med predpisanimi zdravili rastlinskega izvora in zdravili rastlinskega izvora za samozdravljenje.
Ginko kot začetnik fitoterapije
V kitajski medicini so ginko uporabljali že pred 5.000 leti. Evropske knjige o zdravilnih rastlinah do 19. stoletja ginka skorajda niso opisovale, pozneje pa se je uveljavila uporaba njegovih listov.
Leta 1965 so začeli uporabljati kvantificirani izvleček iz ginkovih listov, s katerim se je začela sodobna fitoterapija. To je zdravljenje z zdravili rastlinskega izvora na osnovi znanstvenih dokazov.
Ali ste vedeli?
Pri nas ginko raste v parkih in drevoredih, lahko pa ga posadimo tudi na domačem vrtu. Je nezahtevna in zelo odporna rastlina, ki jo v vrt posadimo oktobra.
Ginko cveti aprila, na ženskih rastlinah se jeseni pojavijo plodovi z neprijetnim vonjem. V Aziji posušena semena uporabljajo za prehrano (kot pri nas semena bučnic). Pravijo jim japonska srebrna marelica.
Pomembna je nadzorovana in visoka kakovost izvlečka
Kakovost izvlečka iz ginkovih listov je ključna, saj zagotavlja učinkovitost in varnost zdravil. Kvantificirani izvleček, ki ga vsebujejo zdravila rastlinskega izvora, vsebuje točno določeno količino učinkovin. Pri prehranskih dopolnilih zakonodaja tega ne zahteva.
Izvleček iz ginkovih listov, ki se uporablja v zdravilih, je tudi prečiščen, kar pomeni, da je odstranjena ginkolna kislina, ki lahko povzroča preobčutljivostne reakcije.
Pomemben pri zdravljenju in preprečevanju bolezni
Izvleček iz ginkovih listov je dokazano učinkovit pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni.
V Evropi zdravila z izvlečkom iz ginkovih listov najpogosteje uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje kognitivnih motenj, motenj pomnjenja (demence) in koncentracije, ki se navadno pojavljajo v zrelih letih.
V kliničnih raziskavah so dokazali, da ginko nima pomembne vloge samo pri zdravljenju, ampak tudi pri preprečevanju bolezni.
Med učinkovinami, ki jih vsebuje, so pomembni številni flavonoidi in terpenoidi. Živčne celice pogosto poškoduje oksidativni stres, pri tem pa lahko pomembno vlogo odigrajo flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti in lovilci radikalov.
Te učinke dopolnjujejo terpenoidi, med katerimi so pomembni bilobalid in ginkolidi, ki izboljšujejo prekrvitev ter s tem povečajo oskrbo možganskih celic s kisikom in hranilnimi snovmi. Hkrati preprečujejo njihovo odmiranje.
Izvleček iz ginkovih listov je dokazano učinkovit tudi pri občutku hladnih rok in nog, šumenju v ušesih in vrtoglavici, ki so pogosto posledica motenj v prekrvitvi. Nekatere raziskave kažejo, da lahko pozitivno vpliva na motnje spanja, občutek tesnobe in nihanje razpoloženja.
Ginko tudi ob večjih umskih naporih
V nekaterih kliničnih raziskavah so dokazali, da izvleček iz ginkovih listov učinkovito izboljšuje tudi spomin zdravih ljudi v obdobjih povečanega umskega napora.
Vsi pogosto občutimo posledice sodobnega načina življenja, zlasti stres, ki se mu danes skoraj ne moremo izogniti. Številne poškodbe celic lahko prepreči zdrav življenjski slog, pomaga pa tudi ginko. To je zelo pomembno, saj se te poškodbe pogosto pokažejo šele po mnogo letih, takrat pa škode ne moremo več popraviti.
V Sloveniji je na voljo registrirano zdravilo Bilobil, ki vsebuje visokokakovosten izvleček iz ginkovih listov.
Bilobil je primeren tudi za aktivne ljudi v času intenzivnega miselnega napora (npr. pri številnih obveznostih v službi, med študijem) in v stresnih situacijah, ker izboljša oskrbo možganov s kisikom. Tako ohranja našo miselno vitalnost.
Besedilo obravnava izdelek brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
