Kakšni so občutki, ko padaš v globino s hitrostjo 190 kilometrov na uro (video)

"Tega res ne moreš opisati z besedami," so bili prvi občutki Aleša Hrastnika, ko je že drugič v življenju zbral dovolj poguma in se z višine 4000 metrov pognal v neskončno globino.

Da, uspelo mu je. Aleš Hrastnik je naš prvi srečnež, ki mu je Si.mobil omogočil nepozabno doživetje. Skočil je s padalom in si že takoj po pristanku na trdnih tleh zadal nov cilj: skokov v tandemu je konec, čas je za večji izziv.

Skok v znamenju vremena: se bo ulilo ali ne?

Na bovškem letališču smo se zbrali v zgodnjih jutranjih urah. Med potjo smo zaskrbljeno majali z glavami, saj nas je že v avtomobilu presenetila prva večja ploha. Tako ni čudno, da je bilo naše snidenje v znamenju negotovosti: se nam bo sploh izšlo? Bo letalo lahko vzletelo?

Aleš je bil presenetljivo miren in nasmejan. V njem ni bilo niti kančka dvoma, da bo podvig izpeljal tako, kot je treba. "Super sem spal, sploh ni panike," je povedal ob prihodu. Res je, da je že pred dvema letoma skočil v tandemu, prav z našim inštruktorjem Tomažem Hrastom, ampak skok je skok in višina ostaja nepredstavljivo ogromna. Mirna je bila tudi Urška, njegovo dekle, ki je podvig svojega Aleša spremljalo z lahkotnostjo, kot da ga čaka samo krajši sprehod čez travnik.

Vreme je krojilo našo usodo

Tablice in pametni telefoni so obvezni pripomočki vseh strokovnih spremljevalcev, ki vsak korak od priprav, vzleta do skoka pripravijo z neverjetno natančnostjo. "To ni šala, vsakič je treba poskrbeti za 100-odstotno varnost," nam je povedal naš inštruktor Tomaž Hrast iz društva Prosti pad. Tudi vreme je eden od dejavnikov, ki lahko varni skok v trenutku spremeni v loterijski podvig. Še dobro, da je Si.mobil poskrbel za vse pripomočke in zagotovil ultrahitro omrežje 4G/LTE. Tako smo lahko sproti spremljali vremenske spremembe. "Še malo, pa bo, mislim, da bomo čez pol ure lahko vzleteli," je po skrbnem opazovanju radarske slike padavin potrdil Tomaž.

Napetost je naraščala …

Tomaž in pilot sta dala zeleno luč, sledili so hitre priprave in nekaj zadnjih napotkov. Alešu smo nekaj minut pred vkrcanjem na letalo dali še zadnjo priložnost, da si premisli. "Kje pa! Nikoli!" je odgovoril in nas tako dokončno prepričal, da mu bo uspelo.

Še zadnji poljub dekletu, zadnji selfieji in fotografije za nas, ki ostajamo na tleh, ter vstop na letalo. "Zdaj pa že bije malo hitreje," je le priznal Aleš, Tomaž pa je takoj dodal: "Če te ne bi bilo čisto nič strah, potem bi bil malo nor."

Vzlet, nekaj krogov okrog neba in … padamo!

Letalo je vzletelo, višino je pridobivalo zelo hitro, tako da smo ga še komaj videli med belo-sivimi oblaki, ki so se podili nad Bovcem. In če je kdo samo za trenutek pomislil, da je Aleš med potjo osredotočen na doživetje in da nepremično samo čaka na odskok, se je pošteno zmotil. Zelo hitro nam je zacingljalo na tablici. Tomaž in Aleš sta, čeprav stisnjena med druge potnike, uprizorila pravo predstavo s selfieji. Na tleh smo lahko praktično v živo spremljali dogajanje na letalu. Hvala Si.mobilu za tako dobro omrežje!

Neverjetno: padal je z nasmehom!

In ko prenosa ni bilo več, smo vedeli, da gre zares. Tomaž in Aleš sta bila že svobodna v zraku. Ozirali smo se po nebu, da bi ju videli, ampak sta bila še predaleč. Čez dobro minuto je sledilo novo presenečenje: tablica je spet oživela: "Poglej Aleša, kar smeji se!" Res je, spet smo dobili povezavo z nebom. Aleš in Tomaž sta se pod padalom že počasi spuščala in pri tem očitno več kot uživala. Selfieji, poljubi, nasmehi. Videlo se jima je, da ju prevzemajo prav posebni občutki. Tisti, ki jih nikakor ne moreš ubesediti.

"Hvala za takšno nepozabno doživetje!"

Aleš je bil že takoj po skoku prepričan, da ne bo ostal pri številki dve. Padalstvo mu je več kot očitno zlezlo pod kožo. "Že prvič sem o tem razmišljal, zdaj pa sem prepričan. Tomaž je tako ali tako rekel, da me ne vzame več v tandem. Čas je, da se vpišem na padalski tečaj."

In podala sta si roki, kar že nakazuje, da bo Aleš tokrat svoj cilj tudi uresničil. Pred slovesom pa še: "Hvala za takšno nepozabno doživetje!" Skupaj s Si.mobilom in društvom Prosti pad so se mu uresničili nove sanje. Tistega dne, ko je sedel na robu sveta in nas opazoval z višine 4000 metrov, ne bo nikoli pozabil.

Očitno se bo padalska kariera Aleša Hrastnika še nadaljevala, nadaljujejo se pa tudi naša nepozabna doživetja. Avgusta se bomo iz zraka preselili na morje. Več pa že prihodnji teden.