Zavezništvo Alenke Bratušek o kulturi

Si kultura zasluži svoje ministrstvo? Kultura potrebuje svoje ministrstvo, kar pa ni dovolj. Razvoj kulture danes bolj kot kdajkoli predpostavlja ustrezno umeščenost kulturnega področja v praktično vsa ministrstva, v šolstvo s kulturno-umetnostno vzgojo, v gospodarstvo s kulturnimi trgi, kulturnim turizmom in kreativnimi industrijami, v prostorsko načrtovanje s kulturo dediščino, področje intelektualne lastnine z avtorskimi pravicami itd. Kultura ne more biti omejena na posamezni resor, je vladna kategorija in le kot takšna bo lahko deležna pravega razvoja, hkrati pa bo le tako družba izkoristila vse njene potenciale.

Bi za zaposlene, predvsem na vodilnih položajih, v javnih kulturnih zavodih uvedli preverjanje strokovne usposobljenosti na vsakih pet let? Za vodilne kadre bomo mandate omejili na največ dva zaporedna in s tem ustvarili širši nabor potencialnega vodilnega kadra, obenem pa sledili živosti umetnosti in kulture, ki zlasti na ravni vodenja ne sme zapasti v rutino. Preverjanje umetniške sposobnosti v umetniških ansamblih pa je stvar umetniškega vodstva. Predvsem bo treba v prihodnjem obdobju odločneje oceniti uspešnost vodenja kulturnih inštitucij, za kar smo z zadnjo spremembo krovnega zakona v kulturi in obveznostjo srednjeročnih razvojnih programov javnih zavodov dali tudi ključno podlago.

Bi morala Slovenija tako kot Belgija v času krize povečati vlaganja v kulturo? Če da, kako? Naložbe v kulturo so ključne za trajnostni razvoj, za spodbujanje kreativnosti in v nekaterih segmentih prinašajo visoko dodano vrednost. S kombinacijo postopnega povečevanja državnega in lokalnih proračunov za kulturo, učinkovito izrabo sredstev nove evropske finančne perspektive, ustvarjanjem pogojev za razvoj kulturnih trgov (knjiga, film, trg umetnin, glasba) in večanjem dostopnosti kulturnih dobrin ter večanjem potrošnje za kulturo to lahko uspe.

Je večji vložek v stalni prostor v Arzenalih na Beneškem bienalu ekonomsko smotrna poteza? Absolutno, gre za osrednje prizorišče, ki bo glede na koncentracijo strokovne javnosti in število obiskovalcev odprlo novo poglavje na področju mednarodne promocije slovenskih umetnikov. Glede na zdajšnje stroške Galerije A+A, okoli 110 tisoč evrov letno, prostor v Arzenalih ne prinaša posebej večje obremenitve proračuna.

Se zavzemate za to, da bi vlaganje v kulturo in nakup umetniških del prinašala davčne olajšave? Da, ko bo gospodarska rast tolikšna, da bo takšen ukrep realno izvedljiv. Vselej pa opozarjamo, da obstajata dva načina izvajanja kulturne politike: prvi s pavšalnimi davčnimi razbremenitvami in drugi z dejavno kulturno politiko; oboje ne gre. Zato se v tem trenutku primarno zavzemamo za aktivno kulturno politiko na tem področju in za konkretne ukrepe, kot je ciljni razpis, s katerim se za nakup umetniških del živečih avtorjev zasebnim galeristom povrne del sredstev iz državnega proračuna. Takšen ukrep spodbuja delovanje zasebnih galerij, ki se mu je treba skrbno posvetiti, in izboljšuje položaj umetnikov, saj je prodaja umetniških del ključna za njihovo preživetje.

Ali naj kulturo financira država ali naj se to v celoti prepusti trgu? 23 tisoč ljudi zaposluje slovenska kultura, od tega 6300 v javnem sektorju, okoli 2400 pa je samozaposlenih umetnikov. Že to pove, da je velik del kulture odvisen od trga. V Sloveniji bo zaradi jezikovno omejenega dvomilijonskega trga financiranje kulture s strani države ter občin ključno za njen položaj in za kar največjo dostopnost kulturnih dobrin državljanom in državljankam kot javnih dobrin. Kultura ne sme postati prostor socialnega izključevanja, temveč mora biti dostopna vsem, če želimo biti družba, ki spodbuja ustvarjalnost in na njej gradi svoj napredek. Vendar pa ima slovenska kultura precej rezerve pri tem, da spodbudi delovanje posameznih kulturnih trgov in tako poveča delež zasebnih sredstev v kulturi. Zato so potrebni celoviti ukrepi, ki upoštevajo tako učinkovitost javnega financiranja kot tržni segment v kulturi. 165 milijonov državnega proračuna za kulturo in približno toliko s strani občin je kratko malo premalo za razvoj kulture, zato so potrebne spodbude na več ravneh, ne le na ravni javnih sredstev.

Katera umetnica ali umetnik je po vašem mnenju v zadnjih letih najbolj zaznamovala ali zaznamoval slovensko umetnosti oziroma poskrbela ali poskrbel za prepoznavnost Slovenije v tujini? Jasmini Cibic je v zadnjem letu uspel izjemen preboj v ugledne svetovne kroge sodobne umetnosti, skupina Laibach je svetovno priznana kultna glasbena skupina, v obdobju, ki prihaja, pa napovedujemo izjemno odmevnost projekta kulturalizacije vesolja oziroma KSEVT trojke Živadinov, Turšič, Zupančič.