Pri založbi Krtina tokrat družboslovno in filozofsko delo

S prevodom dela Spol v politični teoriji smo v slovenskem jeziku dobili besedilo, ki prinaša kompleksno in poglobljeno razpravo mednarodno priznane sodobne avtorice, ki v delu odpira vrsto vprašanj, povezanih s spolom in teoretskimi usmeritvami. Obsežno delo Squiresove v dveh delih in sedmih poglavjih obravnava temeljne koncepte feministične politične teorije, je na današnji predstavitvi povedala avtorica spremne študije Milica Antić Gaber.

Squiresova v uvodnem delu knjige, ki jo je poslovenila Mojca Dobnikar, ugotavlja, da je odnos med spoloma in politično teorijo poln sporov in preizpraševanj. Prepričana je, da je treba na novo premisliti meje političnega in vprašanje spola vključiti v samo jedro politične teorije, je pojasnila Gabrova, sicer sociologinja in profesorica predmetov Sociologija spola ter Spol in diskurz.

Uvodnemu poglavju sledita dva tematska dela. V prvem avtorica tematizira feministična umeščanja politike spola in teorije, v drugem pa rekonstruira nekatera vprašanja, kot so enakost, pravičnost, državljanstvo in predstavništvo. Squiresova se bo ta teden mudila v Sloveniji. V sredo bo njenemu predavanju mogoče prisluhniti v Cankarjevem domu, v četrtek pa še na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Pierre Hadot: Kaj je antična filozofija Urednik knjige Marjan Šimenc je predstavil delo francoskega filozofa Pierra Hadota, ki se je znašel, kot je poudaril, v neki francoski reviji na seznamu 20 filozofov, ki so v zadnjih 20 letih spremenili naš pogled na svet. Delo zelo citiranega, sicer mirnega in tihega filozofa je, dokazati, da je filozofija način življenja.

Gre za knjigo, katere bistvo je mogoče opisati zelo na kratko, hkrati pa pisanje nudi provokativne teze, ki terjajo širši diskurz, je knjigo opisal avtor spremne besede Boris Vezjak. Hadot predstavi še drugo dimenzijo filozofije; filozofija ni več le ljubezen do modrosti in filozofi niso le sanjači, ki živijo umaknjeno umsko življenje ter veljajo za čudake, pač pa gre za obliko življenja, v kateri filozof diskurzivni obliki prek duhovnih vaj doda nediskurzivno prakso, je še pojasnil poznavalec antične filozofije.