Pri Slovenski matici izdali filozofski deli, sloneči na antiki

Predstavili so tudi zbornik Dionizij Areopagit in evropsko izročilo, ki sta ga uredila Gorazd Kocijančič in Vid Snoj. Obe deli po besedah Kocijančiča obravnavata antično literaturo v odnosu do sodobnejših tekstov.

Calvi Prešerna bere kot neizvirnega posnemalca latinskih in italijanskih klasikov V osrednjem delu Križ nad slovansko Trojo Marinčič primerja Prešernov Krst pri Savici z deli Vergilija, Avguština, Petrarce, pa tudi Danteja in Tassa. Marinčič je kot zanimivost omenil razpravo Bartolomea Calvija, ki je bil v času italijanske okupacije profesor italijanske književnosti na ljubljanski univerzi. Calvi sicer Prešerna občuduje, pa vendar bere kot neizvirnega posnemalca latinskih in italijanskih klasikov, ki se v skladu s svojim obrobnim poreklom izraža v slovanskem jeziku.

"Vergilijeva Troja je temeljni zgled za Ajdovski dvorec, Enej pa za Črtomira" Marinčič, kot je poudaril, ni prvi, ki trdi, da je Vergilijeva Troja temeljni zgled za Ajdovski dvorec, Enej pa za Črtomira. O teh in podobnih literarnih variacijah sta med drugim že pisala Jože Kastelic in Janko Kos. Marinčiča je med drugim zanimalo, zakaj se "pesem mila o Črtomirovem krstu" primerja z rimsko elegijo, zakaj Prešeren boginjo Živo označuje kot slovensko Venero in zakaj Črtomira napadajo harpije obupa.

Prešeren si je želel s svojo slovensko Eneido pridobiti naklonjenost duhovščine Med drugim je Marinčič opozoril tudi na ideološke implikacije Krsta pri Savici. Pesnitev so zaradi ideološke neustreznosti večkrat želeli eliminirati iz Prešernovega opusa, je pojasnil Marinčič. Ob tem je poudaril, da je Prešeren sam priznal, da si je želel s svojo slovensko Eneido pridobiti naklonjenost duhovščine, ob čemer se je izgovarjal na Avguština.

Delo je sestavljeno iz prispevkov na simpoziju Za razliko od Marinčičevega dela, ki se opira na latinsko književnost, se zbornik Dionizij Areopagit in evropsko izročilo naslanja na grško. Delo je sestavljeno iz prispevkov na simpoziju, ki ga je po izdaji Dionizovih zbranih spisov leta 2008 organizirala Slovenska matica. Razpravljavci so bili Alen Širca, Jan Ciglenečki, Boris Vezjak, Matejka Grgič, Vid Snoj, Monika Jerič, Igor Škamperle, Jelka Kernev Štrajn, Miran Špelič, Nike K. Pokorn, Tomaž Šmid, Matjaž Vesel, Neža Zajc, Pavle Rak, Boris Šinigoj, Milan Žust, Jan Peršič, Edvard Kovač, Damjan Hlede, Branko Klun, Lenart Škof ter Snoj in Kocijančič.

"Preseganje krize, ki je posledica slabe filozofije" Zbornik sestavljajo trije tematski sklopi. V prvem razpravljavci obravnavajo vire in vidike Dionizove misli, v drugem problematiko njegove misli in njegov vpliv, v tretjem pa njegovo aktualnost. Po Kocijančičevih besedah je delo aktualno tudi danes, čeprav se morda na prvi pogled zdi, da predstavlja beg pred realnostjo, družbenimi problemi in krizo. Vendar se Kocijančiču zdi ta kriza predvsem metafizična, zato je tematizacija teh vprašanj daleč od bežanja od konkretnih situacij; po njegovem mnenju ponuja celo možnost za preseganje krize, ki je, tako Kocijančič, "posledica slabe filozofije".