PRELISTANO: Berto, zajec langobardski

Avtor: Svetlana Makarovič Ilustracije: Mateja Jager Založba: Arsem Cena: 5 evrov (mehka vezava, 44 strani)

Zajci iz Dežele votlega kamna se morajo zaradi pomanjkanja hrane in prihajajoče zime podati na dolgo pot proti toplemu in rodovitnejšemu jugu. Med njimi je tudi mladi zajec Agibert, ki v prvi osebi pripoveduje zgodbo o svojem popotovanju. Langobardsko zajčje pleme na poti do prelepe visoke gore, ki jo poznajo iz pripovedovanja njihove ostarele poglavarke Hilde, naleti na mnogo preprek in sovražnih tujih plemen. Mnogi se naselijo na rodovitnih ravnicah ob rekah in pozabijo na lepo goro, kjer naj bi jih čakala sreča. Agibert pa vztraja in skaklja najprej – čez gozdove in travnike, kjer srečuje zanimive druščine živali. Miška Frančiška, jazbeca Jazbinškova in merjaščevka Matilda so začudeni nad Agibertom in njegovo podobo.

Ko Agibert po dolgi poti le pride do svojega cilja, visoke gore v obliki narobe obrnjenega zajca, tam sreča zajkljo Marjutko, ki ga najprej preimenuje v Berta, nato pa zaljubljenca ustvarita svojo zajčjo družino, ki se širi in širi v novo zajčje pleme.

Preseljevanje zajčjega plemena pa vleče vzporednice tudi z zgodovinskimi dejstvi o preseljevanju Langobardov s severa Nemčije v 6. stoletju. Zajci tako na svoji poti srečajo druga germanska plemena, poševnooke mongolske zajce in grofa Drakulo, na koncu pa le Berto prek kraških planot, poraslih z rujem, prispe na vrh Nanosa, kjer se ustali s svojo Marjutko.

Na trenutke duhamorno pripovedovanje o dolgi poti do lepe gore bodo najmlajšim najbrž popestrile Bertove nezgode in prigode ob srečanjih z drugimi gozdnimi živalmi, vendar pa pričujoča knjižica bržkone ne bo dosegla priljubljenosti Sapramiške, Škrata Kuzme, Vile Maline in Pekarne Mišmaš.