Četrtek, 26. 6. 2008, 10.40
7 let, 1 mesec
Polovica rumenega sonca
Avtor: Chimamanda Ngozi Adichie Izdala: Sanje Cena: 30 € - trda vezava, 17,95 € – mehka vezava
Enaintridesetletna nigerijska pisateljica je za svoj drugi roman (prvenec Škrlatni hibiskus je izšel pred štirimi leti) kot najmlajša in prva afriška pisateljica prejela prestižno britansko književno nagrado Orange. Že sedaj jo postavljajo v vrsto z velikimi pisatelji kot je tudi njen rojak Chinua Achebe. Zgodba je postavljena v burna šestdeseta leta, ko so prebivalci južnega dela Nigerije (Igboji) bili bitko za samostojnost in ustanovili samostojno republiko Biafro, ki pa se je uspela ohraniti le borna tri leta. Republika je dobila ime po zalivu na jugu Nigerije, ki so ga kasneje preimenovali, polovica rumenega sonca pa je bil osrednji simbol na biafrski zastavi.
Pripoved lahko spremljamo s strani različnih akterjev, ki nas tako lahkotno in tekoče peljejo čez zajeten sveženj petstotih strani, da bralci nimamo vtisa, da bi to lahko bil oziroma je neke vrste »vojni roman«. Nagovarjajo nas identitete različnih slojev in ras, kar pripomore k jasnejšemu razumevanju takratnega zgodovinskega obdobja. Tako spoznamo bogati igbojski dvojčici Olanno in Kainene; prvo prelepo in milo ter drugo precinično in ostro, ki predstavljata življenje in miselni okvir peščice bogatih Nigerijcev, ki držijo v oblasti večino družbenega kapitala. Kapital pa je tej peščici omogočil tudi pot do kvalitetnega šolanja, zato se preko niju srečamo tudi z nigerijsko intelektulano elito. Zelo drugačno perspektivo doživimo skozi razmišljanja mladega vaškega služabnika Ugwuja, katerega sanje so za njegove gospodarje daleč preskromne, za njegovo primarno družino pa skorajda nedosegljive. Poleg avtohtonih prebivalcev pa avtorica v zgodbo vključi tudi priseljence; Kainenin partner Richard je Anglež, nesojeni pisatelj, ki se želi preleviti v Biafrčana. V tako pestri družbi junakov se odpirajo številne dileme, ki jih mlada pisateljica spretno pripelje do zaključka knjige. Soočimo se s koncem britanske kolonialne dobe v Nigeriji, z rasnimi in razrednimi vprašanji, z vlogo ženske v vojni in ne nazadnje z ljubeznijo. Ljubezenskim zvezam, njihovim težavam ter prizorom ljubljenja je v zgodbi odmerjeno kar nekaj prostora.
Knjiga je odlična pripoved, ki temelji na realnih dogodkih nedavnega zgodovinskega obdobja in posega globoko v dušo ljudi tistega časa. Kako so razmišljali, kaj načrtovali, kako ljubili? Avtorica do obdobja ostaja distančna, ne poveličuje žrtev vojne, temveč skuša predstaviti stališča vseh vpletenih strani, kar nesporno dviguje kvaliteto pričujočega dela.