Mili Kačič ob stoletnici rojstva

Dozorel je čas, da Kačičevo spozna svetovno občinstvo

"Mili Kačič bi želeli povrniti glas in širiti njen bralski krog, ker zaupamo, da je pesnica, ki jo sme prepoznati svetovni publikum, kot pesnico, pisano z veliko začetnico ali nemara z zlatimi črkami. Zato ni naključje, da smo se ob 100-letnici pesničinega rojstva odločili za darilno izdajo, ki prav res z zlatimi črkami, zlatotiskom, zapiše njeno ime, v katerega se milina ni naselila po naključju," je Tjaša Koprivec, glavna urednica založbe Sanje, pojasnila vzgib za dvojni knjižni poklon pesnici, katere pesniška zbirka z naslovom Skoz pomladni dež bom šla je pri Sanjah izšla že leta 2005.

Med tisoči bi te spoznala, posebna izdaja ob 100-letnici pesničinega rojstva, je odeta v knjigoveško svilo, "kot pritiče mehko tkanim verzom", kot so zapisali na založbi, angleška izdaja Among the Thousands I Would Know You pa je prvi prevod poezije Kačičeve v angleščino.

"Topla duša, ki je morala zoreti tudi skozi težke, grenke kaplje, je svet sprejela v naročje takrat in tam, ko je smela ustvarjati. Spočela je nebroj vlog, naj je bilo na odrskih deskah ali v filmu, navsezadnje tudi na odru življenja, ki je daleč najbolj neprizanesljiv. Spočela je še nekaj, neposredno čustvo, ki ga moremo sodoživljati kot uživalci njenih verzov. Bila je pesnica zavoljo ljubezni. Zakaj? Nemara zato, ker je bila ujetnica silovite, opojne ljubezni in je kot takšna smela postati ujetnica poezije," je v sredico ustvarjanja Kačičeve popeljala Koprivčeva, ki je tokrat izbrala in uredila pesmi prve dame slovenske ljubezenske lirike.

"Čas je pokazal, da je Mila naša največja pesnica 20. stoletja"

Ifigenija Simonović, ki je Kačičevo osebno poznala in si je ob današnjem Milinem prazniku nadela njeno broško, je spomnila na trnovo pot Mile Kačič do uveljavitve, saj je bila dolga leta odrinjena na obrobje, danes pa je med najbolj branimi slovenskimi pesnicami. "Čas, ki je najbolj pošten sodnik za umetnost, je pokazal, da je Mila naša največja pesnica 20. stoletja, morda celo prva velika pesnica v slovenski poeziji. Ne samo po številu pesmi, ampak tudi po moči čustvovanja, ki ga je uspela izraziti z besedami," je pesnica in Rožančeva nagrajenka ustoličila poezijo Kačičeve na mesto, ki ji pripada, hkrati pa je izpostavila njeno neprekosljivo moč izpovedovanja ljubezni tako, da jo začutijo tudi drugi: "Mila Kačič je kot bršljan, ki se je oprijela množice, ker se je dotakne, ker zleze pod površje, ne zato, ker je preprosta, ampak zato, ker nagovarja ljudi."

Njena prvinska, rahločutna, žametna poezija bo grela srca bralcev tudi v angleškem jeziku, v slovenskemu identičnemu izboru poezije z naslovom Among the Thousands I Would Know You. Prevajalski dvojec poezije Kačičeve – Bert Pribac, slovenski pesnik, prevajalec in publicist, pred kratkim odlikovan z redom za zasluge Republike Slovenije, ter priznani avstralski pesnik, pisatelj in profesor književnosti David Brooks – je že uigran prevajalski tandem, ki se je izkazal s prevodom Kosovelovih verzov v angleščino.

Razpoznaven glas Kačičeve prepričal tudi Avstralce

Novinarski konferenci v Hiši sanjajočih knjig v Ljubljani se je pridružil tudi Brooks, ki se je prek Skypa oglasil iz Avstralije. Kot je povedal, je Kačičevo spoznaval šele med prevajanjem njene poezije, a je že v začetku ugotovil, da je nekaj posebnega. Prepričala ga je s kakovostjo in svojim razpoznavnim glasom. Temu so znali prisluhniti tako avstralski bralci, ki so pokazali presenetljivo zanimanje za njeno poezijo, kot mediji, predvsem časopisi, ki so že objavili kar nekaj prevodov Milinih pesmi. "Mislim, da Mila piše v nekakšni izmišljeni pokrajini, ki je globoko znotraj duše, znotraj telesa. Ko sem bral njene pesmi, sem pomislil, da je bila zagotovo iz Istre, ker je toliko pisala o obali, morju, pa sem ugotovil, da sploh ne. Obala, o kateri je pisala, je bila globoka obala v njenem srcu. To je pravzaprav skoraj univerzalna pokrajina, ki daje slutiti, da bo njena poezija našla pot do širnega občinstva," so Brooksove besede kar povabile k poslušanju – v interpretaciji Koprivčeve in Somonovićeve – objemajočih stihov "pesnice, ki se je znala zahvaliti za sonce in za dež, za gnezdo bolečine in za iskre sreče", kot jo je opisala urednica.