Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Deja Crnović

Petek,
17. 10. 2014,
13.20

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Petek, 17. 10. 2014, 13.20

8 let

Knjigobežnice: fenomen, ki se je s Facebooka preselil v resnično življenje

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Pobuda za izmenjavo knjig Knjigobežnice, ki se je začela na Facebooku, po treh letih še vedno živi in raste, hišic za izmenjavo pa je po vsej Sloveniji skupno že več kot 60.

Zagotovo ste med sprehodom po katerem od slovenskih mest ali naselij kdaj že opazili majhne hišice takšnih in drugačnih oblik, v katerih so shranjene rabljene knjige. Pobuda z imenom Knjigobežnice se je septembra 2011 začela na Facebooku, ko je njena ustanoviteljica Nina Kožar želela sprožiti podarjanje knjig neznancem na javnih mestih. Vsaka podarjena knjiga je imela sporočilce, darovalci in najditelji pa so mesta, na katerih so knjige pustili ali našli, fotografirali in objavili na Facebooku.

Od lova na zaklad do majhnih knjižnic brez članarine Preprosta pobuda je kmalu začela dobivati nove oblike, verjetno tudi po zaslugi odločitve ustanoviteljice, da se bo izogibala postavljanju pravil, "ravno zato, da vidim, kam bomo s skupnimi idejami in izboljšavami pripluli". Naslednji korak so bile hišice, navdahnjene po gibanju Little Free Library.

"Takrat sta nam priskočila na pomoč tudi mlada arhitekta Handmade in Moste ter naredila načrt za preprosto hišico, seveda pa je vsaki skupnosti, ki se za to odloči, prepuščeno oblikovanje po njenem okusu. Meni so najbolj pri srcu hišice v vrtcih, teh se vsakič znova zelo razveselim, zelo imam rada hišico v botaničnem vrtu, še vedno pa se mi zdi vznemirljivo pustiti knjigo na kakšni nenavadni lokaciji. Vedno je prisotna tudi želja, da bi skupina spodbujala ljudi k branju kakovostne literature, zato rada vidim izmenjavo mnenj in priporočil," o življenju in razvoju skupine pravi Nina Kožar.

"Hišice so dokaz, da so ljudje tudi na tak način pripravljeni izboljšati kakovost življenja v svoji okolici" Hišico lahko postavi kdorkoli, kjerkoli in do danes se jih je po vsej Sloveniji pojavilo že 63. Prav novo pojavljanje hišic je po besedah ustanoviteljice eno od večjih presenečenj, ki jih je doživela v skupini. "Ko smo se pogovarjali o tem, da bi poskusili s takšnim načinom izmenjave, me je neki poslovnež poskušal prepričati, da bi morali hišice delati serijsko in jih prodajati, češ, nihče ne bo ničesar naredil zastonj za skupnost. Danes imamo na zemljevidu hišic 63 dokazov, da si ljudje želijo tudi takega stika s sosedi in da so tudi na tak način pripravljeni izboljšati kakovost življenja v svoji okolici."

"Negativnih presenečenj načeloma ni bilo, včasih kakšna hišica potrebuje samo malce več časa, da zaživi. Če pa že imam priložnost malo potarnati, se mi zdijo brez zvezne objave tistih sličic kupov knjig s kakšnim navdihujočim citatom. To ljudje pozabijo po treh minutah, dober pogovor o knjigi pa ostane malce dlje z nami."

Tiskane knjige še niso odpisane Menjava rabljenih knjig je živahna kljub ali pa prav zaradi pojava elektronskih bralnikov in e-knjig, ki tovrstne izmenjave zaradi številnih digitalnih omejitev ne omogočajo. Tiskana knjiga ima tako v nasprotju z elektronsko lahko precej bolj pestro življenje, kar ugotavlja tudi Nina Kožar.

"Nikoli nisem verjela v zaton tiskanih knjig, čeprav sem redna bralka e-knjig. Papir ima pred enkami in ničlami ravno to prednost, da ga lahko podarimo, z njim se postavljamo tudi po kavarnah, klopcah in čakalnicah, kjer je naslovnica še kako pomembna, in, kar je najpomembneje, z njim lahko napolnimo knjižnice, ki so templji znanja."

Več kot 3.000 članov in 63 hišk Knjigobežnice so kljub svojemu virtualnemu začetku postale fenomen, ki je viden tudi v "fizičnem" svetu, tri leta po ustanovitvi pa ne kaže znakov zamiranja. Prav zato Nina Kožar pravi, da ji dolgoročnih načrtov za Knjigobežnice "sploh ni treba delati, ker kar same odraščajo v čudovito izkušnjo za vse vpletene".

"Ne delam si niti ciljev o številu članov, že ko nas je bilo 200, se mi je zdelo to neverjetno veliko, zdaj pa nas je že več kot 3.000. Morda je edini cilj to, da se končno lotim izdelave hišice za naše naselje," je še priznala. Zemljevid hišk za izmenjavo lahko najdete tukaj in pa seveda na Facebooku v odprti skupini Knjigobežnice.

Če v vaši bližini hišice ni, jo lahko postavite sami ali pa knjigo, ki bi jo želeli podariti neznancu ali neznanki, postavite na javno mesto, v njej pustite sporočilce, oboje pa fotografirate in objavite na Facebooku. Veliko užitkov pri branju!

Ne spreglejte