Sreda, 8. 2. 2017, 13.36
7 let, 2 meseca
Kje vse najdemo Prešerna? Tudi v čokoladi in kruhu.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,65
Po Francetu Prešernu je v Sloveniji poimenovanih 45 ulic, 16 cest, pet trgov in eno nabrežje, najdete ga na 2174 metrih nadmorske višine na Stolu v Karavankah in v 13 tisoč kilometrov oddaljenem Buenos Airesu, njegove fige pa tudi v čokoladi ali kruhu.
Po mojstru jezika, rim in verzov Francetu Prešernu, čigar 168. obletnice smrti se spominjamo danes, nosijo ime mnoge ulice in šole, v zadnjem času pa njegovo ime prek spominkov in protokolarnih daril pošiljamo tudi v svet.
Po Francetu Prešernu je v Sloveniji poimenovanih 45 ulic, 16 cest, 5 trgov in 1 nabrežje. https://t.co/oKBsTK1Yjg #KulturniDan pic.twitter.com/81DXL0wwH8
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) 7 February 2017
Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi. Tam si lahko ogledate njegovo rojstno hišo.
Jeseni leta 1846, torej dobro leto pred smrtjo, se je Prešeren preselil v Kranj. Danes tam deluje Prešernovo gledališče Kranj, pred njim pa stoji mogočen Prešernov kip. Prešernovo ime v Kranju nosijo še osnovna šola, gimnazija in ena osrednjih ulic v mestnem središču. Prijetno sprehajališče je Prešernov gaj. V Kranju je Prešeren tudi pokopan.
Prešernove šole v Sloveniji in po svetu
Poleg že naštetih šol v Kranju po Sloveniji najdemo še Vrtec France Prešeren v Ljubljani, Osnovno šolo Franceta Prešerna Črenšovci, Osnovno šolo Franceta Prešerna Maribor in Osnovno šolo dr. Franceta Prešerna Ribnica, kjer je Prešeren preživljal svoja osnovnošolska leta. Na "Prešernovo" hodijo tudi dijaki Ekonomske šole Ljubljana, saj njihova šola stoji na Prešernovi cesti.
V Trstu deluje Državni znanstveni licej Franceta Prešerna, na Slovenski Pristavi na obrobju Buenos Airesa pa Prešernova šola, ki je sobotna šola, kjer se otroci, ki med tednom hodijo v argentinske šole, učijo slovenski jezik in kulturo.
Med prebivalci Slovenije ni Franceta Prešerna niti Julije Primic. Kaj pa Ana Jelovšek? https://t.co/iDL7D2kr9J #KulturniDan #Kultura pic.twitter.com/0x0JA5DLzH
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) 7 February 2017
Prešernov spomenik v Ljubljani je izdelal kipar Ivan Zajec, tja pa ga je umestil arhitekt Maks Fabiani.
V čokoladnici Cukerček so si izmislili Prešernove kroglice, ki so najbolj prodajan Prešernov spominek. V Čokoladnem ateljeju Dobnik izdelujejo Prešernove fige, oblite s čokolado (ker je Prešeren rad otrokom delil mošnjičke s figami, so ga klicali tudi Doktor fig), v Pekarni Grosuplje pa ponujajo Prešernov kruh – pšenični beli kruh s figami.
V Radovljici se lahko ustavite v Kavarni Prešeren, kjer strežejo Prešernovo kavo in Prešernovo grmado, na Bledu lahko uživate v Vili Prešeren, gostilna Figovec v Ljubljani, v katero je Prešeren pogosto zahajal, pa je leta 2014 po 238 letih zaprla svoja vrata.
Prešernova koča na Stolu (2174 metrov) stoji le nekaj metrov pod vrhom Malega Stola. Od koče se odpre lep razgled proti Gorenjski, Julijskim Alpam ter zahodnim in osrednjim Karavankam.
Pred uvedbo evra je Prešernova podoba krasila tolarski tisočak, danes pa jo najdemo na dvoevrskem kovancu.
Prešeren je že več kot 140 let pred nastankom slovenske države napisal Zdravljico, ki je bila pozneje izbrana za himno.
Po največjem slovenskem pesniku nosi ime najvišje priznanje za delo na področju kulture. Na fotografiji so letošnji prejemnika Prešernovih nagrad in prejemniki nagrad Prešernovega sklada.
Kranj v tednu kulture vabi na tradicionalni Prešernov smenj, v okviru katerega si lahko ogledate predstave Prešernovega gledališča, prisluhnete koncertom, se udeležite proslav, delavnic, odprtij razstav, si nadenete cilinder ali se zapeljete s kočijo.
