SiolNET. Trendi Kultura
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kafkov Grad v odrskem prostoru in času

4

termometer

Janusz Kica Kafkov Grad postavi v gledališki koordinatni sistem, v katerem iskanje smisla obteži z banalnostjo vsakdana.

Prirediti na videz nepriredljivo, kot v gledališkem listu zapiše Goran Ferčec, je eden od osrednjih izzivov uprizoritve romana Grad, ki ga Franz Kafka zaradi bolezni ni nikoli dokončal. Pod režijskim vodstvom Janusza Kice, ki je v spopadanju s Kafko pri nas že kar veteran, in z dramatizacijo Gorana Ferčeca je Grad na odru ljubljanske Drame razstavljen v serijo manjših dogodkov, ki se v sozvočju s scenografijo – to zaznamuje nekakšen tridimenzionalni koordinatni sistem – gibajo v časovnem zaporedju, ki se na koncu sklene v krog nesmislov.

Kafkov Grad je namreč tako časovna kot prostorska in smiselna zagonetka, v kateri kopica likov le malo pripomore k iskanju odgovorov; glavni junak K. Branka Šturbeja je na prvi pogled nemočen, izgubljen zemljemerec, ki pa na vsak način želi priti do Gradu oziroma tistih, ki so ga pripeljali v vas. Iskanje odgovorov, ki se v kafkovski maniri seveda spremeni v iskanje smisla, pa K.-ja "prisili" v to, da začne vse, ki jih na svoji poti sreča, izkoriščati. Tako Friedo (Polona Juh), ki jo iztrga iz objema Klamma, enega od grajskih uradnikov, do malega Hansa (Sabina Kogovšek). Tako Šturbejev K. kot preostali liki stavijo na humornost, s čimer še dodatno ustvarjajo grotesknost situacije, v katero so ujeti.

Kica zgodbo, ki nima izrazitega narativnega trikotnika, tke s številnimi majhnimi prizori, ki jih poveže s pevskimi ali koreografskimi vložki. Na odru ves čas poteka nekakšen vaški vsakdan, ki pa je zaradi številnih likov slabo pregleden. A ločevanje med vaščani ni bistvenega pomena, zato dejstvo, da številni igralci in igralke igrajo po več vlog, ne moti. Še več, Učitelj in Barnabas Saše Tabakovića sta dve prepričljivi in elegantno ločeni igralski kreaciji, ki se mirno lahko pojavljata tudi v prizorih, ki so si časovno blizu.

Izražanje K.-jeve notranjosti, ki služi tudi opisovanju prostora, je rešeno z diktafonom, in kot je v gledališkem listu zapisal Ferčec, K. postane agent Cooper iz serije Twin Peaks, ki se bolj kot glavni težavi, torej kaj za vraga počne v tej vasi ter kdo ali kaj je grad, posveča odnosom in razmerjem med vaščani, ki grad vzdržujejo s svojimi idejami o tem, kaj jim zapoveduje in kaj prepoveduje.

Kljub številnim elegantnim rešitvam, prepričljivim igralskim nastopom in scenografiji, ki se s svojimi vrvmi razteza čez ves prostor dvorane, predstavi umanjka nekaj strukture, kar je bolj težava besedila kot pa številnih prijemov, ki so roman postavili na oder.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin