Izšla 1. knjiga 1. slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske

Tam je baron in polihistor Janez Vajkard Valvasor pred dobrimi tremi stoletji ustvarjal to zgodovinsko delo, po 320 letih pa je eden izmed simbolov slovenstva doživel prvenec tudi v domačem jeziku.

Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je izšla leta 1689 v Nürnbergu v nemščini. Strokovnjaki jo še danes uvrščajo med najpomembnejša znanstvena dela o Sloveniji in je ena izmed najobsežnejših slovenskih knjig. Zajema kar 15 knjig, vezanih v štiri dele na 3552 straneh velikega formata, poleg tega pa je še 24 prilog in 528 bakrorezov. Doslej je bilo v slovenski jezik prevedenih le nekaj odlomkov.

Sodelovalo je več kot 30 strokovnjakov Že pri prevodu prve knjige je sodelovalo prek 30 strokovnjakov in drugih, ki so lahko podali verodostojne informacije o posameznih vprašanjih. Glavni prevajalci prve knjige so bili Božidar, Doris in Primož Debenjak iz nemškega jezika, Aleš Mavser iz latinščine in Ervin Fritz, ki je prepesnil vse pesmi. Krajše tekste je bilo potrebno prevesti tudi iz hrvaškega, hebrejskega in starogrškega jezika. Pobudo za prevod je dal Tomaž Čeč leta 2008 pred petstoletnico rojstva Primoža Trubarja (1508-1587), pisca prve knjige v slovenskem jeziku. Čeč tudi vodi celoten projekt v okviru Zavoda Dežela Kranjska.

4500 strani velikega formata

Po izdaji slovenskega prevoda prve knjige je izid druge predviden 30. oktobra 2010, tretje 30. oktobra 2011, četrte 30. oktobra 2012, peta knjiga, zajemala bo spremne študije in stvarno kazalo, pa naj bi izšla 30. oktobra 2013. Vseh pet delov bo štelo prek 4500 strani velikega formata (20,5 x 33 centimetrov), v njih pa bo tudi 528 bakrorezov in 24 prilog.

"Prevode pripravlja Zavod Dežela Kranjska, v tiskarni Gorenjski tisk pa jih bodo natisnili v najvišji mogoči kakovosti iz najodličnejših materialov. Ročno bodo platničili knjige in lepili priloge, knjige bodo popestrili zlati tisk, rebrast hrbet, prvovrsten papir in usnjena vezava. Meščanska izdaja bo obsegala 1500 oštevilčenih izvodov iz recikliranega usnja, bibliofilska izdaja pa bo štela le 500 oštevilčenih izvodov iz pravega govejega usnja z zlato obrezo. Prva številka bo ostala na gradu Bogenšperk, mestu nastajanja Slave vojvodine Kranjske, druga bo šla v Cerknico, ki je Valvasorja 'posvojila', tretja v Krško, kjer je Valvasor umrl, 'ničelni' izvod pa bo ostal na Trubarjevi domačiji na Rašici; tam se je ideja o prevodu tudi porodila. Celotni stroški naj ne bi presegli milijona in pol evrov. Cena meščanskega kompleta je 3.500 evrov, kompleta bibliofilske izdaje 7.000 evrov, oba zneska pa je mogoče plačati v dvajsetih obrokih," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Čeč in dodal, da je bilo doslej prodanih okrog 200 kompletov.

Knjiga je temeljno slovensko delo "Sprašujejo me, zakaj je cena prevoda Slave vojvodine Kranjske tako visoka. Knjiga je temeljno slovensko delo, zanjo pa je moral Valvasor prodati tudi svoj grad. V prevod je bilo vtkano mnogo časa, dela in pameti, visoki so tudi stroški tiskanja," je o visoki ceno celotnega kompleta povedal Čeč.

"Valvasor ima dober jezik in zelo oster slog" "Valvasor je pisal v jeziku tistega časa, zato smo se odločili, da prevoda ne bomo arhaizirali. Poleg tega je vprašanje, če je sploh mogoče oživiti slovenščino iz tistega časa. Valvasor je pisal zelo zanimivo in v zelo dobrem literarnem slogu ter ga je užitek brati. Marsikdo bo prijetno presenečen," je pojasnil prevajalec Primož Debenjak. "Valvasor ima dober jezik in zelo oster slog," je dodala Primoževa mati Doris Debenjak.

Zgodovinska zmota Na primeru Erazma Predjamskega je Debenjakova pojasnila zgodovinsko zmoto. Njegov drugi del imena je napačen, ker je bil grad Predjama zgrajen šele po Erazmovi smrti. Tako ta kot še mnoge druge zgodovinske podatke so številni doslej napačno citirali in interpretirali iz Valvasorjevega dela v nemškem jeziku, zato bodo imeli zgodovinarji sedaj še več dela. Po besedah Božidarja Debenjaka, moža Doris Debenjak, je bilo veliko težav pri iskanju imen za kraje in druge lokacije. Valvasor jih je poimenoval s staronemškimi in staroslovenskimi imeni ter so se v stoletjih izgubila, zato je bilo potrebno najti sedanja slovenska poimenovanja. Poleg tega prva četrtina prve knjige zajema v baročno filozofijo zaokroženo razpravo o izvoru imena Kranjcev in je bila napisana v zelo težko razumljivem jeziku sedanji generaciji.