Petek, 30. 12. 2016, 19.30
7 let, 1 mesec
Grof in grofica Štatenberška, ki živita v dvorcu na Štajerskem #foto
Dvorec Štatenberg v občini Makole ni muzej, poudarja Tanja Šubelj oz. grofica Štatenberška, ki si je z možem v njem ustvarila dom. Njegova vrata so odprta vsakomur, ki bi želel vstopiti v to časovno kapsulo.
Tanja Šubelj oz. grofica Štatenberška, ki je plemiški naziv hkrati z možem dobila pred časom, je od majhnega govorila, da bo grofica. V to so poleg nje verjeli le starši. Rada ima baročna oblačila, ne ljubi se ji kuhati in pospravljati, rada pa se izobražuje, čas preživlja v knjižnici, gledališču in operi, pripoveduje o svojem grofovskem življenju v 21. stoletju.
Tega, kot pravi, z možem v dvorcu Štatenberg skupaj živita od petka do nedelje. Med tednom grofica z dvema haskijema živi v ljubljanskem stanovanju, mož pa na njunem dvorcu Rus v Lukovici.
Tanja Šubelj in njen mož sta od lani jeseni najemnika dvorca Štatenberg, palačo pa sta v veliki meri že prenovila. Pravi, da to ni muzej, čeprav ima tudi to vlogo, temveč njun dom. Vrata so odprta vsakomur, dodaja. V njem lahko v hierarhiji plemiškega življenja ljudje zavzamejo različne vloge, ob tem pa uprizarjajo pretekli čas v sodobnosti.
Pri 25 letih je oslepela
Tanja Šubelj je dinamična oseba s strastjo do kulturne dediščine, ki se plemiške preteklosti loteva v sodobnem času. In to zelo dobesedno in hkrati na svoj način. Preteklost uprizarja v sedanjosti prenovljenega dvorca, ki deluje kot časovna kapsula.
Sobe so prenovljene tematsko, v različnih slogih, pa tudi z različnimi vsebinami. Notranjost je grofovski par opremil s 110 tovornjaki pohištva.
Preživela je že veliko. Z boleznimi se je spopadala že kot otrok, "pri 25 letih sem oslepela, danes imam en odstotek vida".
Dvorska krojačnica
Veliko preizkušnjo je prestala še, ko je zbolela za rakom. "Po prvi kemoterapiji sem si rekla, da to ni moje življenje. Odločila sem se za zdravljenje z biološkimi zdravili," ob tem pa se predvsem vprašala, kako si želi živeti v prihodnje. "Kot grofica," si je odgovorila. Dvorec Štatenberg je od leta 1989 v lasti podjetja Impol iz Slovenske Bistrice, od lani pa v najemu grofov.
Med mestnim in plemiškim življenjem
Spoznala je svojega zdajšnjega moža, vdovca, ki se je zbudil iz kome. Skupaj sta kupila dvorec Rus v Lukovici, ga prenovila in oživela.
A ta jima je bil premajhen, za 50. rojstni dan si je Tanja Šubelj želela večjega. Lani jeseni sta tako za njeno okroglo obletnico postala najemnika dvorca Štatenberg, ki je od leta 1989 v lasti podjetja Impol iz Slovenske Bistrice.
Oživljena stara arhitektura
V enem letu se je v dvorcu, ki ga je bilo treba temeljito obnoviti, zgodilo veliko. Grofovski par je začel pri oknih, obnovila sta streho, notranje prostore, kamor sta pripeljala 110 tovornjakov pohištva, v plesni dvorani restavrirala 300 let staro fresko, na vrtu zasadila dva tisoč tulipanov, knjižnico pa napolnila s približno tri tisoč starimi knjigami, pripoveduje Tanja Šubelj.
Objekt sta z lastnimi sredstvi postavila na noge, zdaj obnavljata tudi grajsko kapelo, ki je leta 1910 zgorela, do danes pa ni doživela osvežitve.
Soba na temo zdravilstva 19. stoletja.
Od plesne dvorane do krojačnice
Po baročnem dvorcu se lahko sprehodi vsak. Grofica in grof štatenberška obiskovalce vsak konec tedna pričakata v baročnih oblačilih, vanje pa se lahko ogrnete tudi sami.
Med prostori v dvorcu so že omenjena plesna dvorana, moška in damska soba, knjižnica s starimi knjigami, beneška soba, glasbena soba z veliko klavirji, krojačnica, predstavitev zdravilstva 19. stoletja, galerijski in muzejski del. Ena soba je posvečena tudi Francu Jožefu II. in Mariji Tereziji.
Notranjost dvorca v delih zaznamuje tudi dediščina Habsburžanov, ki so jim posvetili nekaj prostorov.
Zgodovina oživljenega dvorca
Dvorec je poimenovan po gradu, ki je najprej stal v kraju Stari Grad tri kilometre od Makol, na vrhu vzpetine med Varišo in Babno Loko.
Grad Štatenberg je bil mogočna utrdba iz prve polovice 12. stoletja. Postaviti naj bi jo dal Friderik Ptujski, pozneje pa je bil v lasti številnih fevdalnih rodbin. Leta 1681 je prešel v roke rodbine Attems, začel propadati in do danes so ostale samo še razvaline.
Francoski salon v dvorcu Štatenberg
Je pa zato domnevno med letoma 1720 in 1740 na manjši vzpetini v Dravinjski dolini nasproti kraja Makole nastal dvorec Štatenberg, ki so ga dali postaviti Attemsovi. A v mariborskem arhivu obstaja dokument, ki priča o tem, da je še starejši.
Glede na zgodovinske vire naj bi dvorec začel nastajati že konec 17. stoletja, medtem kot ga je Franc Dizma Attems med letoma 1720 in 1740 dokončno opremil in mu dal baročni videz.
Palača velikih dimenzij
Grofovo letno rezidenco je pozidal italijanski arhitekt Cammesini, ki je v njem zasnoval vhodno alejo, ograjo z vrati, kamnoseško obdelan portal, široka stopnišča, pravokotno dvorišče, sobe za goste, galerijo slik, kapelo, glasbeno dvorano, prostore za spremstvo.
Slavnostni salon za poroke. Vsi termini za prihodnje leto so že razprodani. V dvorcu je tudi restavracija, ki jo vodi Peter Kociper.
V 18. stoletju so dvorec povečali in še razkošneje dopolnili, to pa je bilo delo graškega arhitekta Josepha Hüberja.
Dvorec je bil nato v rokah različnih plemiških lastnikov. Na začetku prejšnjega stoletja ga je kupila premožna trgovska družina Neumann iz Zagreba, ki je v pritličju uredila pekarno.
V veliki dvorani slikarske kompozicije uokvirja razkošna štukatura.
Letovišče za ribarjenje
Po prvi svetovni vojni so dvorec posodobili, v njem pa uredili prestižno letovišče, ki so ga obiskovali gosti iz vse Evrope. Baročni dvorec z angleškim parkom, sprehajalnimi potmi in izbranim rastlinjem je bil turistično zanimiv vse do začetka druge svetovne vojne. Imel je tudi urejen gozd s tremi ribniki, kjer se je dalo kopati, ribariti, čolnariti in drugo.
Grajsko kapelo, ki je leta 1910 pogorela, zdaj obnavljajo.
Leta 1941 naj bi dvorec od Neumannov odkupila nemška baronica Mary von Dyhrn, slavna pianistka in operna pevka, poročena s premožnim nemškim grofom Francem II. von Dyhrnom.
V njem je živela samo leto, tam umrla, dvorec pa zapustila hčeri baronici Mariji Henrieti.
V nekaterih prostorih so pred prenovo zrasla celo drevesa, danes so spet popolnoma uporabna.
Po drugi svetovni vojni so ga podržavili, leta 1989 pa je prišel v zasebne roke, v lastništvo že omenjenega podjetja. To je bila, kot pripoveduje Tanja Šubelj, tudi priložnost za njun zdajšnji grofovski dom, saj od države nista mogla odkupiti nobene palače.
Ker bosta tega kmalu popolnoma prenovila, si želita poiskati novega, ki bo prav tako potreben prenove. Tako kot je bil štatenberški, v katerem so nekatere sobe pred njunim časom prerasla celo drevesa.
Po dolgih letih samevanja je dvorec Štatenberg v zadnjem času oživel.
3