Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
9. 10. 2008,
12.18

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 9. 10. 2008, 12.18

7 let, 1 mesec

France Štiglic: Od epopeje do nostalgije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Šestdeset let po prvem slovenskem celovečernem zvočnem filmu Na svoji Zemlji smo dobili novo monografijo o Francetu Štiglicu.

Avtor: Tone Frelih Založba: Slovenska matica Cena: 23,32 €

France Štiglic je gotovo eden najbolj prepoznavnih, reprezentativnih in uspešnih slovenskih filmskih režiserjev vseh časov. Prva knjiga o njem je v okviru zbirke Slovenski filmski in gledališki muzej izšla že pred četrt stoletja, med šestimi avtorji pa sta takrat nosilna teksta prispevala Vladimir Koch in Rapa Šuklje. Tokratni avtor je en sam, Tone Frelih pa je širši slovenski javnosti znan kot publicist in pisatelj, sredi devetdesetih pa je postal tudi prvi direktor Filmskega sklada Republike Slovenije. V knjigi se Štiglica loti strokovno in koncizno ter po kratki, faktografski biografiji ustvarjalca, preide na njegov filmski opus, ki se je v celovečernem smislu seveda začel s filmom Na svoji zemlji. Pri njenem načrtovanju je iz današnje perspektive fascinanten angažma nekaterih največjih intelektualcev ter tudi sam način plasiranja tega projekta v javnost. Natečaj za »prvi slovenski celovečerni umetniški film« je bil razpisan v obeh slovenskih dnevnikih, v razsodišču so sodelovali taki težkokategorniki, kot so bili Josip Vidmar, Dušan Pirjevec, Samo Hubad in Bojan Stupica, razpis za scenarij pa so prejeli nekateri takrat najboljši slovenski pisatelji, od Miška Kranjca in Cirila Kosmača in Prežihovega Voranca do Vitomila Zupana, Igorja Torkarja ter Franceta Bevka. Na koncu so, kot vemo, odkupili scenarij Cirila Kosmača. Po dovolj podrobni obravnavi vseh Štigličevih celovečernih filmov, se Frelih v drugem delu knjige posveti nerealiziranim režiserjevim projektom ter kratkemu pregledu njegove nefilmske kariere, potem pa preide na strokovno-oblikovno analizo filmov. Ta se vije od analize scenarijev ter v njihovem okviru pregled sižejev, motivacij likov ter njihove karakterizacije, dialogov ter Štigličeve adaptacije literature (tu je pomembno referenčno delo Zgodba Roberta McKeeja), do režijsko-vizualne analize, ki obsega kadriranje ter montažo, scenografijo, kustomografijo, osvetlitev ter igro. Knjigo je zgledno opremljena tudi s seznamom vse uporabljene dokumentacije ter literature in z vpogledi v režiserjev zasebni arhiv predstavlja pomembno in referenčno delo tako o Štiglicu, kot o slovenskem zgodnjem filmu.

Ne spreglejte