Torek, 3. 5. 2016, 17.10
6 let, 6 mesecev
Flamenko – med plesom, glasbo in molekularno biologijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Danes se ob 20. uri v Plesnem teatru Ljubljana (PTL) obeta premiera plesno-glasbene predstave Sinkopa, flamenko plesalke Ane Pandur in glasbenikov Mauricia Valdesa in Jureta Pohlevna. Ob avtorskem pogledu na flamenko predstava prinaša tudi spoj biologije in glasbe.
Predstava Sinkopa plesalke Ane Pandur zaokrožuje trilogijo o avtoričinem raziskovanju flamenka. Prva je bila Anatomija srečanja: Sylvia Carmen, Maria iz leta 2013, druga Cabello 22, 11 iz leta 2014.
O večletnem procesu ustvarjalka pravi, da je vsa ta leta svojega ukvarjanja s flamenkom "tudi pred seboj upravičevala dejstvo, da se kot Slovenka ukvarja s flamenkom. Začetno in tudi poznejše navdušenje nad to formo je kmalu začela najedati negotovost, pravzaprav nezmožnost dejanske identifikacije s flamenkom, kakršen obstaja v Španiji."
In tako se je začela pot njenega odrskega raziskovanja, za katero pa pravi, da je z vsakim projektom postalo drznejše, še posebej v predstavi Sinkopa, kjer je siceršnji proces obrnila na glavo. "Osvobajam se avtoritarnosti ritma in glasbe," pravi.
Predstava Sinkopa zaokrožuje triologijo odrskega raziskovanja flamenka Ane Pandur. V tem večletnem procesu ustvarjalka pravi, da je vsak projekt postal drznejši. Osvobodila se je zapovedanega ritma in glasbe ter si postavila vprašanje, kaj flamenko pomeni zanjo.
Flamenko v današnjem času in tukajšnjem prostoru
Ana Pandur poudarja, da flamenko ni v času in prostoru zamrznjena plesna in glasbena forma. "Flamenko je čudovita zvrst glasbe, plesa in petja, andaluzijska sveta trojica. Po smislu nedvomno univerzalna, petje je morda še najbolj hermetično, saj je geografsko in jezikovno vezano na izvorno lokacijo, kar ples in kitara nista nujno. Flamenko se v zadnjih letih, celo desetletjih, počasi posodablja."
Plesalka vidi smisel predvsem v tem, da je njegovo pojavnost mogoče soustvarjati skozi različne avtorske pristope, "ne pa v posnemanju stereotipne predstave o tem, kaj je flamenko, ki izvira iz nekega drugega časa in je v svetu zelo popularna, saj je preprosta, dostopna in dovolj kičasta, da navdušuje množice".
Tako si postavlja vprašanje, kaj pomeni flamenko zanjo. Naveličana je eksotičnosti, ki se mu jo pripisuje, in "šemljenja v flamenko", v to, kar naj bi bilo značilno zanj.
Flamenko gibi na elektronsko glasbo
V predstavi Sinkopa si je plesalka želela še več vetra v krila, se osvoboditi flamenko glasbe v njenem ozkem smislu, obenem pa v gibu ohraniti značilnosti flamenka, ki so ji blizu in ki so ji ljube.
V sodelovanju z glasbenikoma Mauriciem Valdesom in Juretom Pohlevnom je za predstavo nastala elektronska glasba, ki v presečišču molekularne biologije in flamenka nastaja v živo na odru.
Ana Pandur si je pri ustvarjanju predstave Sinkopa želela še več vetra v krila, se osvoboditi flamenko glasbe v njenem ozkem smislu, obenem pa v gibu ohraniti značilnosti flamenka, ki so ji blizu in ki so ji ljube. V sodelovanju z glasbenikoma Mauriciem Valdesom in Juretom Pohlevnom je na presečišu molekularne biologije in flamenka nastala elektronska glasba.
Molekularna biologija in glasba
Ključen element plesnega sola je tako postala tudi avtorska glasba, ki je hkrati del samostojnega projekta glasbenikov pod naslovom DNA sequencer. Preprosto povedano, gre za zvoke, ki jih ustvarja DNK. Sisteme kodiranja biološke informacije s pomočjo računalniškega programskega jezika avtorja uporabljata pri ustvarjanju glasbe. Pri tem informacijo DNK prevajata v poljubne zvočne parametre, medtem ko zgradba gena v njuno improviziranje vpeljuje določeno strukturo. Tako nastaja na ravni zvoka preplet med informacijo DNK in glasbenim izvajanjem.
Flamenko ni v prostoru in času zamrznjena forma.
Ali obstaja gen flamenka?
V predstavi pa je uporabljen tudi "flamenko gen", saj ta namreč obstaja, vendar ne pri ljudeh, temveč pri vinski mušici. "Jure Pohleven, doktor biologije, je v znanstvenem članku opisal flamenko gen. Ta obstaja, ima ga vinska mušica, ki z njim inhibira tako imenovani Gypsy virus. In ta gen sta Jure in Mauricio vključila v DNA sequencer, tako da je v predstavi čisto zares uporabljen," pojasnjuje Ana Pandur.
Ana Pandur kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja že leta deluje v Sloveniji in tujini.
Sicer pa je za ustvarjalce predstave "flamenko gen" tudi interna šala, "neštetokrat uporabljena in vedno znova aktualna. V procesu udomačevanja flamenka v Sloveniji, predvsem med poučevanjem, sem namreč mnogokrat naletela na lenobni izgovor: ah, tega pa me ne moremo tukaj, to lahko samo v Španiji. Ali pa sentimentalnosti v smislu tega, da je flamenko pesem ranjene duše."
O ustvarjalcih predstave
Ana Pandur se je preučevanju flamenka posvetila že v času študija hispanistike, iz česar je tudi diplomirala. Kot flamenko plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja že leta deluje v Sloveniji in tujini. Med letoma 2002 in 2004 je flamenko ples študirala na akademiji Amor de Dios v Madridu pri mojstrici Merche Esmeraldi in drugih. Po vrnitvi v Slovenijo je ustanovila Plesno-kulturno društvo Flamenko, ki je osrednja organizacija za razvoj, promocijo in izobraževanje flamenka pri nas. Redno sodeluje s tujimi in slovenskimi glasbeniki, pa tudi z režiserji in koreografi s področja sodobnega plesa. Sodeluje v flamenko zasedbi Vita Marenčeta.
Mauricio Valdés San Emeterio je mehiški zvočni in medijski umetnik, skladatelj in neodvisni raziskovalec. Od leta 1996 se osredotoča predvsem na razvoj in možnosti uporabe tehnologije v umetnosti, pri čemer prek zvoka išče nove oblike interakcij med računalnikom in človekom. Njegov opus zajema več kot 40 del, v katerih se prepletajo področja zvočne, odrske in filmske umetnosti. Do zdaj je kot vabljen gost redno obiskoval univerze, kulturne in raziskovalne centre v različnih državah. Je tudi ustanovni član in trenutno tajnik Zveze mehiških zvočnih umetnikov.
Jure Pohleven je biolog in raziskovalec na področjih biokemije in molekularne biologije ter glasbenik. Kot glasbenik je sodeloval oziroma še vedno sodeluje s številnimi producenti in glasbenimi skupinami, kot so Srečna mladina, Jardier in Skor. V zadnjem času svoje znanje iz biologije vključuje tudi v ustvarjanje eksperimentalne glasbe.
