Drago Jančar: Poskušam živeti v slogu reka "Guslaj svoje gusli"

Eden izmed najbolj znanih slovenskih pisateljev doma in v tujini Drago Jančar je na literarnem večeru v Modrijanovi knjigarni spregovoril o svojem najnovejšem romanu Maj, november in o nedavni prestižni francoski nagradi za najboljšo tujo knjigo (prix du Meilleur livre etranger), ki jo podeljuje združenje francoskih kritikov in založnikov.

Kljub velikemu uspehu se mu življenje ni spremenilo. "Nagrade sem seveda vesel, a to ni spremenilo mojega življenje in pogleda name. So ljudje, ki radi berejo moja dela, in so ljudje, ki jih ne. Poskušam živeti v slogu črnogorskega reka: 'Guslaj svoje gusli.' Potem bo, kar bo."

Drago Jančar je svoj talent uporabil in ga izpilil, a v njegovi novi knjigi, desetem romanu Maj, november, njegov junak beži od tega, kar mu gre dobro, in ga nese k nekim izbuljenim iluzijam.

Negotov glavni junak, ki pade v sumljive tranzicijske posle Ciril Kraljevič, glavni junak romana, čeprav nosi velik priimek, v svojih ravnanjih nima popolnoma nič junaškega, kraljevega, veličastnega. Ciril je mladi umetnik, ki bi rad živel od glasbe, a je negotov, nima idej, kako to doseči, zato se loti sumljivih tranzicijskih poslov.

"Ko se junak vedno bolj vzpenja po službeni lestvici, vedno bolj pozablja na moralne vrednote in svoj talent," razloži Jančar in tudi pojasni, zakaj se je odločil, da bo Ciril "falirani" študent etnologije. "Junaka sem želel povezati s slovensko tradicijo, tudi prek študija. A zaradi nekega naključnega spora s profesorjem, se mu pozneje začne upirati slovensko izročilo, pa tudi način življenja, ki ga živi, in poskusi srečo drugje."

Ciril poskusi srečo na Dunaju, kjer je zamisel za svoj deseti roman dobil tudi Jančar. "Ko sem bil v avstrijski prestolnici, sem opazil mladega violinista na ulici. Začel sem premišljevati, kaj ga je tja pripeljalo. Razmišljam sem tudi o usodi mladih, ki končajo šolo, a nimajo zaposlitve in pri svojih 30 ali 40 letih še vedno živijo pri starših."

Usodne ženske Podobno kot tudi v drugih Jančarjevih knjigah imajo tudi v tej pomembno vlogo usodne ženske. "V tem primeru nekako ne more najti prave ženske zase. Nekje v daljavi ostane Ewa, pevka, s katero sta si še najbližje, deloma zaradi glasbe, deloma zato, ker sta se znašla v enako težkem položaju, vse druga ženske pa so pomote v njegovem življenju. Za Mileno misli, da je zaljubljena vanj, pa pozneje spozna, da je zaljubljena v profesorja, ki ga Ciril ne mara, druga je zaljubljena vanj, a ni ženska, s katero bi lahko živel."

Pri vsaki ženski je težava to, da vedno pride malce prepozno oziroma, kot je pisatelj zapisal v knjigi: "pride do vrat in ne čez prag". Citat, ki ga je Jančar vzel od Shakespeara, govori ravno o tem, da je mladenič podobno kot Hamlet omahljivec. "A če se Hamlet za nekaj odloči, se Ciril ne odloči za nič. V trenutku, ko se začne odločati, pa gredo stvari popolnoma narobe. Ciril je prispodoba neke generacije z izgubljenimi cilji in iluzijami. Prostor številnim mladim onemogoča, da bi uresničili notranje cilje in delali to, kar so študirali. To je del težave, s katero se ukvarja tudi knjiga."

Vsak človek ima samo en talent, ki ga je treba izkoristiti Ciril res študira v Ljubljani, se nato preizkuša kot umetnik na Dunaju, a ga močno zaznamujejo prehitra izguba matere, življenje v majhnem slovenskem kraju ter pobožnost očeta, ki ga skozi življenje vodi s svetopisemskimi modrostmi in mu polaga na srce, da ima vsak človek samo en talent, ki ga je treba izkoristiti.

Ciril se skozi knjigo vedno bolj odmika od svojega glasbenega talenta, ki ga zapravlja. Kdo je tukaj kriv? Je kriv sam Ciril in njegova pasivnost ter njegov hitro podredljiv značaj ali je njegova usoda podjetnik, s katerim se sreča?