Damijan Stepančič: Če ne bi bil ilustrator, bi bil mornar

Letošnji dobitnik nagrade Kristine Brenkove za izbirno slovensko slikanico Prešernove Zdravljice ilustrator Damijan Stepančič je pred dnevi v knjigarni Mladinske knjige na Wolfovi ulici pred občinstvom spregovoril o svojem odnosu do ilustracije, načinih ustvarjanja in pogledih na knjige.

Ustvarjalec, ki je s svojo vizijo opremil že številne mladinske knjige in učbenike, predvsem za Mladinsko knjigo, med njimi Jurija Murija Toneta Pavčka, otroške pesmi Daneta Zajca, zgodbe Petra Svetine in Flisarjevega Čarovnikovega vajenca, pravi, da je zanj ilustracija končana, ko pride do točke, ko bi se z dodajanji ponavljal. "Nakladal bi, če bi še dodajal." Vloga dobre ilustracije je, da gradi svojo vizualno zgodbo, ki ni nujno neposredno povezana z besedilom, je pa njegovo dopolnilo, a enakovredna materija knjige. Ob oblikovanju svoje vizualne naracije ustvarjalec sledi lastni viziji, dopušča pot lastni misli, odnosu do knjižnega dela, zgodbe in likov.

Za Stepančiča, ki se ukvarja tudi z animacijo, lutkami in stripom ter pravi, da bi bil, če ne bi bil ilustrator, mornar, je bila Prešernova Zdravljica eden od večjih izzivov. Dolgo se je ukvarjal z vprašanjem, kako se je sploh lotiti. "Vsakdo ima neko predpodobo o himni. Idejo o tem, kako naj bi bila videti. Asociacije na prvo žogo so se mi zdele premalo, dolgo sem razmišljal in se poglabljal, kako jo narisati. Himna mora zbujati neko zavest, pripadnost." Tako je oblikoval idejo, da bi to pospremil z obrazi zgodovine. Kitice napitnice je tako pospremil s sebi ljubimi osebami iz slovenske zgodovine. Pravi, da smo, odkar nimamo več tolarjev, izgubili določeno identifikacijo. Prav to, kar je želel deloma doseči z vizualno upodobitvijo Zdravljice.

Tako je Prešernove verze pospremil z ilustracijami Primoža Trubarja, Edvarda Rusjana, Janeza Poldeta, Jožeta Plečnika, Hermana Potočnika Noordunga, Srečka Kosovela, Kristine Brenkove, Ide Kravanja – Ite Rina, Friderika Barage, Rudolfa Cvetka, Rudolfa Maistra, Janeza Vajkarda Valvasorja, Alme Karlin in Žige Herbersteina.

Besedila z vizijo Ustvarjalec, ki živi na Krasu, stran od urbanega ritma, pravi, da je ravno to pomembno za njegovo delovanje. V tišini podeželja si ustvarja vrvež z lastnimi idejami, za urbani kaos pa pravi, da je bolj prazen tek, ki ne pomeni pravega prostora za ustvarjanje. Za otroško poezijo Daneta Zajca, ki jo je ilustriral, pravi, da je bilo to zanj prelomno. Pritegnile so ga besede, ki ne želijo biti všečne, imajo vizijo in je igra z njimi speljana tako, da ima še smisel. Če bi lahko izbiral, bi ilustriral Fausta, predvsem pa besedila, ki niso enodimenzionalna in imajo vizijo. Rad je prebiral Toneta Seliškarja, zelo blizu pa mu je zgodovina.

Zato ni nenavadno, da se trenutno intenzivno raziskovalno posveča prvi svetovni vojni. Ob stoletnici, ki jo bomo dočakali prihodnje leto, si je namreč zadal projekt, v katerem želi upodobiti zgodbe starega očeta, povezane s prvo vojno.