Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
19. 7. 2012,
12.56

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 19. 7. 2012, 12.56

8 let

Čar: Cenim "posebneže" z lastno linijo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Aleš Čar, letošnji finalist za kresnika in vodja projekta Življenje na dotik, o virtualni prisotnosti na dogodkih v okviru EPK, pa tudi o uspehu in prihodnosti slovenskih umetnikov.

Kako ocenjujete poletno kulturno ponudbo? Na eni strani so teatri zaprli svoja vrata, na drugi strani pa mrgoli poletnih festivalov …

Poletnih festivalov je res ogromno in tudi dvojna številka publikacije Življenje na dotik prvih 12 strani namenja prav njim. Vsakemu posebej se zaradi obsežnosti nismo mogli posvečati preveč podrobno, le signalizirali smo smer …

Ali ste seznanjeni s številom obiskovalcev?

Obisk je dober. Denimo Lent je bil pravi hit, saj ga je v zgolj 14 dneh obiskalo kar pol milijona obiskovalcev. Kaj bo v drugi polovici poletja, bomo še videli …

Koliko ste sami prisotni na poletnih prireditvah?

Virtualno sem prisoten na vseh dogodkih EPK, dobivam poročila s terena, korigiram besedila, gledam streame. Prisoten sem čisto zaradi osebnega miru.

Kaj pa dogodki zunaj EPK?

Tudi, a to spada bolj v okvir socialnega druženja.

Hipotetično vprašanje: če bi vas gostje iz tujine vprašali, katero predstavo, knjigo in glasbeni album slovenskih avtorjev jim priporočate, kaj bi jim svetovali?

Predlagal bi jim album Po viharju. Gre za album skupine Papir, neke vrste pop-jazz z mariborske scene. Kar zadeva literaturo, bi predlagal roman Lucije Štepančič V četrtek ob šestih, sicer povsem na "blef", saj se ga v resnici nisem še niti lotil, a mislim, da s tem predlogom ne bi zgrešil. Njena kratka proza me je prepričala, verjetno je dober tudi roman. Všeč mi je njena ostrina, brezkompromisnost … Med filmi pa bi izbral zadnji film Klemna Dvornika, zelo netipično slovensko komedijo Kruha in iger ali film Kruh in mleko, film z močnim impulzom in najbolj trdo dramaturgijo v slovenskem filmu.

Vas pogosteje zanese v gledališče ali kinematografe? Katero predstavo ali film ste si ogledali nazadnje in s kakšnimi občutki ste pospremili konec predstave ali filma?

V kino grem zaradi druženja, ogromno filmov pa si pogledam doma. Gledališče sem nazadnje obiskoval predvsem zaradi predstav Čehova, ki se mi zdi genialen. Pobiral sem ga po različnih gledališčih. Dobesedno.

Kaj v Sloveniji odločilno vpliva na uspeh kulturnega delavca? Talent, neformalna mreža poznanstev, sreča ali kaj četrtega?

Najprej se vprašajmo, kaj je uspeh.

Morda prepoznavnost, dober zaslužek … Ne vem pa, kaj pomeni vam osebno.

Biti prepoznaven je stvar medijskega sprejemanja. Tega, kako priti do dobrega zaslužka, pa res ne vem. Mislim, da se mora ujemati več dejavnikov, od ustrezne ravni kakovosti, socialnega omrežja, in tako naprej in tako naprej.

Kakšno prihodnost napovedujete slovenskim umetnikom?

Glede na to, kar se jim dogaja, so dokaj mirni. Bilo je nekaj protestov, zdaj pa je celotna kulturniška scena dejstva očitno že sprejela. Če je to kulturnikom "okej", potem ne vem, kaj naj rečemo tisti, ki o kulturi zgolj poročamo.

Katerega umetnika najbolj cenite in zakaj?

"Posebneže" z lastno linijo, za katero stojijo. Običajno te ljudi imenujemo tudi norci. Recimo Jan Cvitkovič in Marko Mandić, ki vse, kar delata, delata korektno in s 100-odstotno investicijo.

Ne spreglejte