"Bolj ko delaš z nogami, bolj je flamenko ljudem všeč"

Sedemindvajsetletni Mariborčanki Živi Heričko je Ljubljana dobro znana. Tukaj je študirala farmacijo, tukaj se izobražuje na področju homeopatije in tukaj svoje plesno znanje na Osnovni šoli Koseze dvakrat tedensko predaja mlajšim rodovom. Ne, ni postala Štajerka v Ljubljani. Maribor ostaja njeno delovno in življenjsko okolje. Tisti, ki vas mika ples, jo lahko najdete v Plesni šoli Roli v Mariboru, tisti, ki vam šepa zdravje, pa v eni izmed mariborskih lekarn, kjer je zaposlena kot farmacevtka.

Flamenko – mojstrovina svetovne kulturne dediščine

Flamenko je glasbeni in plesni slog, ki izvira iz regij južne Španije in od novembra 2010 sodi med mojstrovine svetovne kulturne dediščine pod okriljem UNESCA, piše Wikipedia. O flamenku v Sloveniji na spletu ne boste našli kaj dosti, kar ni čudno, saj ta plesna zvrst v Sloveniji ni pretirano razširjena, veliko prej boste naleteli na tečaje tanga, salse, celo trebušnega plesa kot pa flamenka.

Baletno predznanje je lahko tudi slabost

Živa Heričko se je s flamenkom prvič srečala pred osmimi leti na enotedenski poletni plesni šoli v Plesni izbi v Mariboru in se nato vpisala še na tečaj. Pod vodstvom argentinske mentorice Liyu Treyo in pozneje Ane Pandur je spoznavala bistvene razlike med baletom, ki mu je posvetila osem let treningov, in flamenkom. Priznava, da je baletno predznanje včasih prej slabost kot prednost, saj so pri baletu vsi gibi bolj "široki, ples je na trenutke precej tog, medtem ko je flamenko bolj sproščen". Je pa tudi pri flamenku podobno kot z drugimi veščinami – bolj zgodaj ko začneš, lažje in bolje ponotranjiš plesne gibe.

Plesanje za dušo Flamenko zapolnjuje Živin prosti čas, o tem, da bi ples postal njen poklic, ne razmišlja, saj čuti, da bi bila z zavedanjem, da je ples njen edini vir zaslužka, preveč obremenjena. "Raje se s plesom ukvarjam za dušo in imam poleg tega še poklic z redno službo."

Čevlji z žebljički in pisana paleta razkošnih oblek

Pri plesu flamenka je velik poudarek na delu z nogami, ki jim poseben zven dajejo čevlji z žebljički. Živa jih kupuje v Španiji. "Stanejo več kot 100 evrov, vendar se obrestuje. Čevlji so kakovostni, trpežni in zdržijo nekaj let, medtem ko sem baletne copate menjavala vsako leto znova."

Obleke z volančki kupuje v Španiji, enostavnejše kroje pa ji izdela šivilja v Mariboru. Čeprav si nas večina predstavlja, da so klasične obleke za flamenko tiste v črnordeči in beli barvi, pa Živa pravi, da se Španke za ples flamenka najpogosteje odenejo v obleke vijoličaste, rumene in kričeče zelene barve.

V Sloveniji se flamenka učimo iz druge roke Za plesalca flamenka je zelo pomembno, da se izobražujejo tam, kjer so korenine flamenka, torej v Španiji. "V Sloveniji flamenko dojemamo drugače in tudi plešemo ga na drugačen način. Tukaj se le učimo iz druge roke," pravi Živa, ki v Španiji takoj opazi razliko med španskimi in nešpanskimi plesalci. "Španke so bolj energične in imajo boljšo tehniko. Večina jih pleše od malega, medtem ko se pri nas večina s flamenkom sreča šele v srednji šoli ali na fakulteti."

Kako začeti? "Težko," je kratka in odločna. Pred tečaji se najbolj ukvarja z vprašanjem, kako plesalcem približati ples, da se jim ne bo zdel prezahteven in da ne bodo obupali. "Pri plesu moraš misliti na ogromno stvari – na gibanje zapestja, ki je povsem specifično, na udarce z nogami, obrate, postavitev telesa, glavo, na ritem (Živa je za osvojitev ritma potrebovala kar pol leta), skratka na vse ." Podatka, da je Živa Heričko v osmih letih naštudirala šest koreografij, ki trajajo od štirih do 12 minut, in da se učenci v enem letu naučijo le ene koreografije, sta dokaj zgovorna in potrjujeta stereotipe o zahtevnosti flamenka.

Ob prisotnosti kastanjet zadiši po turizmu in komercializaciji

Tudi kastanjete so del stereotipov, povezanih s flamenkom. "Kastanjete niso tipične za flamenko, so le del severnega španskega plesa jota," me preseneti. "Je pa res, da jih vsi povezujejo s flamenkom in da jih v turističnih središčih plesalci flamenka tudi redno uporabljajo." Res je, tudi jaz nisem izjema. Avtentični flamenko se pleše s pahljačo, mantonom (veliko ruto z resicami) ali bato de colo (veliko vlečko).

Bolj ko delaš z nogami, bolj je ljudem všeč Živa Heričko, ki še vedno vadi tri ure dnevno, večinoma nastopa ob spremljavi kitarista Tomija Stanfela in cajonista (cajon je lesena škatla z žičkami, ki zveni) Roka Bajriča ali skupaj s svojimi učenkami iz skupine Los Tacones (španski izraz za besedo petke). Pleše na različnih prireditvah, poskrbi pa tudi za dvig temperature in adrenalina na različnih zasebnih zabavah in v španski restavraciji Don Felipe v Ljubljani. "Ljudje so večinoma presenečeni in nas spremljajo z odprtimi usti. Nori so na noge. Bolj ko delaš z nogami, bolj jim je všeč."