Nedelja, 2. 9. 2018, 18.01
6 let, 2 meseca
Bo elektronska knjiga kmalu izpodrinila tiskano?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
2
V Sloveniji je trend uporabe e-knjig še vedno v porastu, saj samo izposoje naraščajo za okoli 30 odstotkov letno.
V zadnjih nekaj letih intenzivno narašča trend elektronskih knjig. Če smo še včasih za zelo zaželena čtiva čakali v dolgih čakalnih vrstah in se ponje odpravili tudi v kakšno bolj oddaljeno knjižnico, se tiskane izdaje vedno bolj nadomeščajo z elektronskim branjem. Zanimanje zanj je veliko, a to ne prevladuje v mlajši generaciji, kot bi sicer pričakovali, pravijo v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL).
Bralci zadnje čase dolge čakalne vrste raje zamenjajo za elektronsko knjigo, katere vsebino preberejo kar na svojem pametnem zaslonu ali elektronskem bralniku. Digitalna čtiva so bila na začetku zagona tako imenovanega elektronskega branja razpoložljiva v manjši beri naslovov, saj so nekatere knjižnice pobudo sprejele kot testiranje, ali se bo nov inovativen način branja med uporabniki prijel.
Elektronsko branje še ne pomeni, da na knjigo ne bomo čakali
Na začetku, v letu 2013, je Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) s 515 knjižnimi deli beležila 1481 izposoj, skupno v Sloveniji pa je bilo zabeleženih 7826 izposoj. Vsako leto se je število povečalo za več kot tri tisoč bralcev, je pojasnil Aleš Klemen iz MKL.
Aleš Klemen iz Mestne knjižnice Ljubljana pravi, da so elektronske knjige zelo dobro sprejete.
''Lahko rečemo, da so elektronske knjige zelo dobro sprejete, za širši krog uporabnikov pa so postale zanimive z možnostjo dostopa do komercialno bolj zanimivih naslovov, torej tistih, ki so sicer iskani in brani tudi v tiskani obliki,'' je poudaril Klemen.
V knjižnici je tako možen dostop tudi e-bralnikov, prilagojenih izposoji knjig iz portala Biblos. Klemen poudarja, da so lahko čakalne dobe za elektronske bralnike celo enako dolge kot za tiskano gradivo.
Elektronsko branje Biblos je na voljo že vsem uporabnikom slovenskih splošnih knjižnic, ki jih je v skupnem seštevku 58, prav tako je dostopen tudi v univerzitetni knjižnici v Ljubljani in Mariboru, knjižnici za slepe in slabovidne Minke Skaberne in knjižnici pedagoške fakultete univerze v Ljubljani.
Da postane knjiga dostopna tudi elektronsko, je odvisno od volje založnika
Na vprašanje, koliko možnosti imajo knjižnice pri izražanju lastnih pobud za nove naslove, dosegljive na elektronskem branju, Aleš Klemen še odgovarja, da na naslove, ki postanejo elektronsko dosegljivi, nimajo neposrednega vpliva.
Tudi, če beremo elektronsko, še ne pomeni, da ne bomo čakali v čakalni vrsti enako dolgo kot pri tiskani izdaji.
Vse je namreč odvisno tudi od založnikov, ali si določeno brano delo želijo ponuditi v elektronski obliki ali pa jo obdržati zgolj pri tiskani verziji. ''Ocena kolegov iz tujine je, da je slovenski model eden uspešnejših na evropski ravni,'' pravi Klemen.
Tako kot pri izposoji knjig imamo tudi pri izposoji elektronskih bralnikov določen rok izposoje in uporabe. Za e-bralnike smo tako omejeni na 21 dni, a brez možnosti podaljšanja. Ker pa je elektronsko branje še vedno sveža tema, so novim uporabnikom na voljo individualna svetovanja.
Marko Hercog pravi, da se ponudba književnih del razlikuje predvsem zaradi različnih založnikov.
Na vprašanje, v kolikšnem zamiku prihajajo tiskane knjige tudi v elektronski arhiv, Marko Hercog, tehnični direktor Založbe Baletrina, odgovarja, da je dodajanje novih knjig odvisno od založnikov samih in njihove politike izdajanja.
''Modeli izdajanja se od založnika do založnika razlikujejo. Nekateri ponudijo e-knjigo na trg hkrati s tiskano izdajo, drugi pa s časovnim zamikom,'' je poudaril.
''Praviloma prihajajo na Biblos večinoma novejša dela, čeprav založniki občasno v elektronski različici izdajo tudi kakšna starejša dela. Povprečno pa mesečno pride najmanj 20 novih naslovov,'' še pove Hercog.
E-knjigo bere več odraslih kot mladih
V Sloveniji je trend uporabe e-knjig še vedno v porastu, saj samo izposoje naraščajo za okoli 30 odstotkov letno. ''Glede na naše meritve posega po elektronskem branju najmanj mladih, največ pa ravno odraslih po 40. letu starosti,'' o uporabi med populacijami pove Hercog.
Če si želimo izposoditi knjigo na portalu za elektronsko branje Biblos, moramo biti tudi član ene izmed slovenskih knjižnic. Le na takšen način si lahko namreč elektronsko gradivo tudi rezerviramo. Zunaj članstva v knjižnici pa se lahko tudi sami odločimo za nakup, kar od nas zahteva le registriran profil na Biblosu.
Če smo torej predvidevali, da posegajo po elektronskem branju predvsem mladi, ki imajo radi stvari na dosegu roke, Hercog poudari, da je ta način branja priljubljen med odraslimi in starejšimi ravno zaradi svoje možnosti nastavitve velikosti črk. ''To številnim precej olajša branje, nekaterim pa je ravno ta možnost ponovno omogočila branje,'' meni Hercog.
Bo e-knjiga v prihodnosti izpodrinila tiskano?
Čeprav Biblos ponuja elektronsko dostopne najrazličnejše zvrsti za odrasle in otroke, je največ povpraševanja ravno po ljubezenskih in sodobnih romanih, pravi Hercog. Upravičeno se lahko kmalu vprašamo, koliko elektronsko branje že spodriva ritual, ko bralec knjigo drži v rokah tudi fizično z vsemi njenimi platnicami.
Da bi elektronske naprave izpodrinile tiskano knjigo, nas za zdaj še ni treba skrbeti, poudarja Hercog.
Hercog iz Založbe Baletrina odgovarja, da nas tega, kljub dobri sprejetosti e-knjige, še ni treba bati. ''Res pa je, da je v določenih žanrih na nekaterih trgih že skoraj nadomestila klasično knjigo,'' pove Hercog in doda, da je elektronska knjiga začela sobivati skupaj s tiskano.
2