Četrtek, 26. 3. 2015, 11.47
7 let, 4 mesece
Antikvar Rok Glavan: Črke nam tečejo po žilah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2
Našel je že redek primer protestantskega tiska, vreden več deset tisoč evrov. A to je le ena od knjig, ki so ga v vseh teh letih razveselile. Še vedno vsak dan odkrije kakšno novo.
Ni redko, da se znanja in strasti pretakajo v družini iz generacije v generacijo. Tako je bilo tudi pri Glavanovih. Zanje ljubljanski antikvar Rok Glavan pravi, da jim črke tečejo po žilah. Knjiga pa da mu je bila položena v zibelko.
Dedek je bil urednik pri Cankarjevi založbi, mama je prav tako delala v založništvu, oče pa je bil 30 let zaposlen v Trubarjevem antikvariatu, kjer je s svojim poklicem začel tudi sam. Tam je ostal deset let, nato pa odšel po svoje in pred 12 leti v pasaži Maximarketa odprl svojo zbiralnico starih knjig, prvo zasebno v Sloveniji. Poimenoval jo je Antikvariat Glavan. Vodita jo skupaj z ženo.
Poznavalec in ljubitelj starih knjig in tiska pravi, da je antikvariat prodajalna z nostalgijo. Ljudi skozi njihova vrata pripeljejo osebne zgodbe. Pa naj gre za študente in dijake, ki iščejo tiste primerke, ki jih je med izobraževanjem dobro imeti doma. Ali pa tiste, ki bodo z določeno knjigo na polico postavili svoj spomin. Ali pa zbiralce in poznavalce starin iz papirja in na papirju. Ti so pravi strokovnjaki, pravi. "To, kar se naučiš iz ljubezni, zagotovo bolje znaš kot tisto, kar se moraš naučiti po sili."
V antikvariat ljudje zavijajo po košček osebne in kulturne preteklosti, pri čemer pa je lokacija takšne prodajalne več kot primerna. Pred vhodom v Cankarjev dom, kjer se ljudje seznanjajo s sočasno odrsko in likovno produkcijo. Pri sosednjih vratih pa lahko morda ob grižljaju pice tudi nekaj nostalgije začutijo tisti, ki se spominjajo ene prvih picerij v Ljubljani. Nasproti antikvariata si je mogoče razviti še fotografije. To, kar počnemo vedno bolj redko, pa čeprav na njih hranimo največkrat lepe spomine.
Od zemljevida do protestantskega tiska
Glavana zanima vse, kar je na papirju, razen bankovci in znamke. Poleg knjig so to še grafike, plakati, oglasni lističi, računi, pisma, razglednice ... Začel je s staro kartografijo. Ta je bila zanj najbolj zanimiva, dostopna in izrazna.
Prek razglednic je prišel do starih izdaj monografij. V zadnjem času pa ga še posebej za preučevanje in zbiranje veseli slovenska in svetovna avantgarda. In čeprav se z raziskovanjem knjig ukvarja poklicno že 22 let, še vedno vsak dan naleti na kakšno novo. Posameznih odkritij pa je še posebej vesel.
Pred časom je bil to poskusni odtis zemljevida Slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlarja, ki je bil do takrat prvi znan primerek. Posebnost zanj je bila tudi Dalmatinova Biblija, saj je šlo za popoln izvod, brez iztrganih strani in dobro ohranjen primerek protestantske književnosti. Nedolgo nazaj je v roke dobil osem strani nepoznanih Murnovih pesmi. S tem rokopisom se še ukvarja.
Vedno znova ga navdušuje tudi različni drobni tisk. Med njimi razglednice z neznanimi motivi. Ne štejejo le redke in unikatne izdaje, saj so ravni kulturno zgodovinske pomembnosti natisnjenega različne. V antikvarnih priročnikih je med 40 in 45 kriterijev, po katerih se ocenjuje vrednost posamezne knjige.
Od 50 centov do več deset tisoč evrov
Vrednosti pa so različne. V povprečju se cene starih knjig pri Glavanovih gibljejo med štiri in 45 evrov. Odstopanja seveda so. Izvod stripa Alan Ford boste dobili že za 50 centov. Medtem ko je antikvariat posredoval že pri prodaji izvoda protestantskega tiska, vrednega več deset tisoč evrov. In to je uspeh. A največji je takrat, ko so zadovoljni trije: prodajalec, posrednik pri prodaji in kupec, razloži Glavan. Sam velikokrat išče knjige in tiske po naročilu. Želje pravijo, da hranijo v svojih arhivih eno leto. V tem času za iskanim mečejo trnke.
Sicer pa je to, kar najdete na njihovih prodajnih policah, odgovor na povpraševanje, še več tega hranijo v skladišču. Čeprav pravi, da so pri njih kar izbirčni, še posebej dobro pa založeni z družboslovjem. In seveda s klasiki v književnosti, ti so namreč vedno v modi.
Čeprav se morajo obnašati tržno - zato ponudbo krojijo kupci, Rok Glavan kljub vsemu izpostavi še poslanstvo svojega poklica. "Kulturna funkcija antikvariata je, da osvešča ljudi o starih tiskih, ki so morda pozabljeni na policah. Tem poskušamo dati novo življenje in pomen."
Tudi knjige so v modi
Pravi, da knjiga že leto po izidu lahko zaide k njim. "Odkupovali so tudi že nova dela. Danes smo soočeni z založniško hiperprodukcijo. Toliko kot zdaj nastane knjig v enem letu, jih je včasih v desetih, kar pa vpliva tudi na kakovost." A to, kar bo ostalo za naslednje generacije, bodo povedali ljudje sami s tem, kar bodo ohranili v svojih knjižnicah.
A kaj bo kulturno zlato čez deset let, je težko napovedati. Jasno je le, da ne tiste knjige, ki so bile le modni trenutek. Tako kot na primer pred leti popularna Da Vincijeva šifra, ki jo danes, kot pravi, na polici nihče več ne pogleda. Pred časom pa so jo brali kot nori. Podobno se je skoraj zgodilo že s knjigo Petdeset odtenkov sive.
Dražba starega papirja
Dražbe so še ena od Glavanovih aktivnosti. Na mednarodnem zbirateljstvu Collecta, ki se med 26. in 28. marcem odvija na Gospodarskem razstavišču, v soboto organizira draženje starih knjig, plakatov in razglednic.
Spletno iskanje je kot kozarec polite vode
Čeprav je do določene mere logično, da je mesto knjige danes zamenjal računalnik, saj ima več prednosti, je jasno, da bo knjiga ostala, je še jasen Glavan. Ta kljub vsemu ponuja drug način branja, neodvisen od električnega toka in baterije. Pa tudi iskanje po tiskani enciklopediji je drugačno kot s Ctrl F tipkama, ki te pripelje neposredno le do iskanega gesla. Med listanjem do iskanega v knjigi lahko mimogrede preberemo še kaj, kar je pritegnilo našo pozornost. Pri iskalnikih v elektronski obliki tega ni. Raziskovanje po spletu in elektronskih virih zato Glavan rad primerja s kozarcem vode, polite po mizi. Ta se razliva v širino in ne v globino.
Od rokopisov do elektronskih zapiskov
Ker ne pišemo več pisem in so rokopisi redki, bodo pred prihodnje zbiralce postavljene nove zahteve. "To bo velik izziv. Že zdaj kolege iz Nacionalne univerzitetne knjižnice sprašujem, kaj bodo zbirali čez deset let. Že zdaj hranijo hard diske." Kaj to pomeni, pa se Glavan v času, ko ravno preučuje Murnove zapiske, še posebej zaveda. "Rokopis je odslikava stanja duše. V pesnikovih čistopisih za tisk je mogoče videti njegovo nežno, deško pisavo. Veliko bolj ostra in stroga je ta v pismih znancem. Še bolj v tistih, ko je nekomu pisal prvič."
