Alić v avtobiografski pisavi povezal Hudo jamo in Srebrenico

Mehmedalija Alić, ki je v Srebrenici izgubil številne sorodnike in se leta boril za slovensko državljanstvo, je pozneje vodil raziskovanje Hude jame.

Alićeva življenjska zgodba, doma je bil iz Potočarov pri Srebrenici, je pretresljiva pripoved, tragedija in zgodovinska lekcija obenem. Kot najstnik je prišel v Zagorje in postal rudar ter pozneje rudarski tehnik, ustvaril si je družino in v Bosni in Hercegovini gradil hišo.

Ob razpadu Jugoslavije je Alić v vojni izgubil brate, hkrati pa je v Sloveniji izgubil državljanske pravice ter pristal med izbrisanimi. Ko je končno dobil državljanske pravice, je v rudniku dobil tudi novo delovno nalogo, postal je vodja raziskovanja Hude jame. S tem se je začela nova zgodba – pritiski oblasti, naj zamolči dejstva, ki jih je odkrival.

Status, slabši od izbrisa O boju za državljanske pravice Alić pravi, da je, medtem ko so četniki v Bosni in Hercegovini ubijali s puškami in noži, slovenska država ubijala z birokracijo. "Čeprav pravijo, da sem bil izbrisan, jaz pravim, da nisem bil in težko prenašam to besedo. Jaz nisem bil izbrisan, moj status, verjamem, je bil slabši od izbrisanega," je poudaril Alić.

Kot je pojasnil, je od leta 1993, ko je končno pridobil vso potrebno dokumentacijo, do prejema državljanstva trajalo več kot pet let.

"Vsi smo dobili stalno prebivališče, vendar sva z ženo izgubila službi. Ostala sva brez služb, brez denarja. Brez vsega. V Bosni je bila vojna, jaz pa sem po Ljubljani iskal bosansko veleposlaništvo, ki ga ni bilo," je dejal.

Izjemnost Alićevega pričevanja je povezava časa in duhovnih značilnosti Balkana. Huda jama in Srebrenica sta izhodišče in stičišče, so zapisali pri Cankarjevi založbi, kjer je avtobiografija Nihče izšla. Kot v knjigi presodi avtor, je razumevanje resnice o Hudi jami namreč tudi razumevanje resnice o tragediji v Srebrenici.

Novinar Boštjan Videmšek, ki je Aliću pomagal ob izdaji knjige, ki jo je avtor "pisal zase in za svoje otroke", je poudaril, da je to zgodba o človeštvu in človeku. "Je zgodovinska lekcija, je lekcija humanizma in je lekcija o tem, kaj je človeštvo sposobno narediti človeku," je poudaril.

Ob obletnici pokola v Srebrenici v knjigarni Konzorcij 11. julija pripravljajo tudi pogovor ob knjigi Nihče, na katerem se bodo z avtorjem poleg urednika knjige Zdravka Duše pogovarjali še Spomenka Hribar, Hanna Slak in Videmšek, ki so za delo napisali tudi spremne besede.