Terra & Vini: Livio Felluga na svoji zemlji

Zadnjič nam je prišel pod roke eden od številnih italijanskih vodnikov Top charme in Italia. Med desetinami turističnih kmetij, prestižnih hotelov, pregrešno dragih vil, gostiln neverjetnih dizajnov in božanskih lokacij se je iz Furlanije v knjigi znašla tudi gostilna Terra & Vini iz Bračana pri Krminu, kakšnih pet minut vožnje iz Gorice proti Čedadu. Neposredna konkurenca "naši" la Subidi in Giardinettu, bi lahko rekli. Na koncu našega obiska se je izkazalo, da tako daleč "zemlja in vina" ne morejo, no ja, verjetno niti nočejo.

Terra & Vini

Via XXIV Maggio 34, Brazzano di Cormons (Bračan pri Krminu), Italija

Telefon: +39 0481 60028

Konec koncev, če se vrnemo k omenjenemu vodniku, so tudi cenovno mnogo ugodnejši kot večina lokalov, ki jih naštevajo v publikaciji. Naš zvesti LG-jev G flex 2 je ujel oštarijo s prenočišči, kjer za ne preobilno večerjo zapravite kakšnih 40 evrov na osebo, cena sobe pa ne presega sto evrov. Ker je objekt s prelepim vrtom hkrati trgovina z vini Livia Felluge, organizirajo tudi degustacije svojih kapljic, kar je seveda cenejše kot večerje ali spanje. Je pa res, da eden največjih (ne pa nujno najkakovostnejših) mojstrov iz italijanskega dela Brd v gostilni ne ponuja svojih boljših vin, vsaj na kozarec ne.

Kakorkoli, Terra & Vini je po italijansko simpatično urejena prenovljena hiška z vrtom v Brazzanu pri Cormonsu v smeri Cividala, da povemo še za tiste, ki razumejo samo italijanske table. Menda je bilo včasih drugače, a med našim obiskom se je zdelo, da so kar malce programirani za avstrijske goste, ki v zadnjem času osvajajo Furlanijo. Gostilna je bila razprodana, večinoma so govorili nemško, le nekaj je bilo takšnih, ki so govorili slovensko ali italijansko.

Za vzdušje so v ozadju predvajali bolj domače kot angleško-ameriške zimzelene, natakar pa je imel, še preden smo se dobro usedli, v rokah že steklenico penečega. Adamijev prosecco s hribčkov nad Trevisom je bil edini predstavnik takšnega vina, čeprav bi od tako vinsko usmerjene oštarije pričakovali še kakšne mehurčke.

Tudi sicer so vsa vina, ki jih točijo na kozarec, iz osnovne, spodnje linije Livia Felluge. Če imate dovolj časa in vam po večerji ni treba v avto, je mogoče dobiti steklenico (pre)dragega rdečega cuveeja Sossó (refošk, merlot, pignolo) ali belega Terre Alte (tokaj, beli pinot, sauvignon). Na istih policah, ki čakajo tudi na kupce, ki odvažajo kartone vina, so še vse popularnejši Vosca, nekaj je Jermanna, nekaj Schiopetta in Doriga ter seveda vse, kar si izmislite od Livia Felluge.

K hrani: prosecco smo najprej podložili z bageto, grisini in izjemno pogačo z zelišči, potem pa so sledili lokalni siri z D'Osvaldovim pršutom in salamo. V nasprotju z našimi kraji na krožnike niso naložili rukole, ampak motovilec. Nadaljevali smo s šolskim Fellugovim sauvignonom in zvrstjo Sharis, v kateri se prevladujoči chardonnay druži s kančkom rebule, ter pomalicali še bele šparglje z naribanim jajčkom in zelenjavni sufle. Da bi bila mera polna, so prinesli še zavitek z melancani in papriko.

Ob seriji predjedi so ponujali toskansko oljčno olje, kar se zdi nesmiselno ob sicer povsem lokalni ponudbi, saj so olja iz Furlanije, še posebej s tržaškega konca, na dovolj visoki ravni za jedi, ki jih ponuja oštarija iz Bračana. Še posebej zato, ker trdijo, da ponujajo zgolj tradicionalne furlanske jedi.

Pri toplih predjedeh so poudarili svojo italijansko poreklo z njoki treh barv, ki so jih potresli z izvrstno dimljeno rikoto iz Karnije. Na drugi strani so bile testenine z mesnim ragujem. Bolj ali manj smo pojedli vse jedi, ki so jih ponujali, in na koncu so bili presenečeni, ko so ugotovili, da bomo napadli tudi (obe) glavni jedi.

Na eni strani je bila tenko narezana teletina, na katero so natresli šparglje in motovilec. Skoraj premalo za najpomembnejšo jed večera. Na drugi je bil konkreten, pametno popečen kos rostbifa, ki so mu priložili še pečen krompir, blitvo in (rdeča nit večera) motovilec. Ob glavni jedi smo si natočili kozarec najbolj znanega Fellugovega vina – rdečo zvrst Vertigo (merlot, cabernet sauvignon) in na drugi strani kozarec modrega pinota s 30 odstotki merlota – Nuaré. Vertigo je solidno, pitno vino, Nuaré pa smo po požirku ali dveh pustili na mizi.

Pri sladicah smo dobili preprost, a odličen biskvit z orehi in jagode z vaniljevim sladoledom. Škoda, da pri Terra & Vini ob koncu ne ponudijo ne čokolationov ne grappe, kot je navada v bližnji okolici. Pa še več kot polurno čakanje na kavo in vrsta pri blagajni za račun človeka spravita v slabo voljo.

Povzetek

Furlanska oštarija, ki naj bi poudarjala avtohtone lokalne jedi. Menije redno menjajo, čeprav naj bi, če drugega ne, vedno imeli karnijsko skuto in D'Osvaldov pršut. So pa to kraji, kjer je največ mesa, zelenjave in sira – ribe so redkost.

Vina na kozarec so predvsem od domačega Livia Felluge, če pa imate denar in prevoz, da vas opitega ne napadejo policisti, je mogoče naročiti tudi nekaj Fellugovih sosedov.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.