Danska je na svetovnem kulinaričnem zemljevidu sicer novinka, a je danska hrana že od nekdaj polna posebnosti. Mednje zagotovo spada smørrebrød oziroma odprti sendvič.
Ob prihodu na Dansko, v našem primeru v prestolnico Köbenhavn, slej ko prej naletite na smørrebrød. Ime (ki ga je, mimogrede, skorajda nemogoče pravilno izgovoriti) izhaja iz besedne zveze "smør og brød", po dansko kruh in maslo. A pri smørrebrødu sta kruh in maslo le osnova. Na kruh, običajno zbito rženo vrsto, namažejo maslo, nato sledi pålæg, nadev, ki je lahko praktično karkoli – srečali smo vse od jetrne paštete, rakcev ali surovih rib pa do vloženih slanikov, umešanih jajc ali celo tatarskega bifteka. Na prvi pogled običajen obložen kruhek so Danci razvili v nešteto različic. Jedo ga predvsem za kosilo, saj gre večinoma za lahke kombinacije, ki ne obremenijo želodca in ne upočasnijo misli.
Poznavalci jedo pri Schønnemannu
Ker smørrebrød omogoča ogromno prostora za improvizacijo, so jih v vsaki gostilni priredili po svoje in se domislili novih kombinacij, ki so občasno že prav neverjetne. Seveda sva jih preizkusili kar nekaj, ena izkušnja pa je bila prav posebna. Restavracija Schønnemann je med gostinci kultna institucija, v katero zahajajo številni svetovno znani kuharski mojstri. Med njimi je tudi René Redzepi, lastnik Nome, ki so mu v Schønnemannu posvetili enega od svojih obloženih kruhkov. Schønnemann je odprt le v času kosila in temu primerna je tudi gneča – brez rezervacije vsaj nekaj dni vnaprej nimate nobene možnosti, da bi dobili prosto mizo.
Degustacijski meni s sendviči
No, izplača se poklicati, kosilo pri Schønnemannu je neprecenljiva izkušnja. Zgodba te gostilne se je začela že leta 1877, ko so kmetom, ki so prišli v Kopenhagen prodajat svoje pridelke, stregli slanike, pivo in žganje. Duh preteklosti je prisoten še danes, tako notranja oprema kot pesek, ki (namenoma) škripa na lesenih tleh, dajeta vtis, da se v 134 letih ni veliko spremenilo. Tudi glavni gostilničar, ki nas je posedel in nam stregel, je bil takšen, kot se spodobi – okrogel, rdečeličen, glasen in ravno prav šaljiv. Po njegovem nasvetu smo se odločili za kozarec domačega temnega piva in se zatopili v jedilni list, v katerem je skoraj sto različnih smørrebrødov. Ker smo bili radovedni še bolj kot lačni, je bila edina smiselna odločitev degustacijski meni. Degustacijski meni sendvičev, sliši se kar perverzno, a v njem v treh hodih s po tremi različnimi smørrebrødi nanizajo najboljše, kar Schønnemann lahko ponudi.
Žganje za kosilo
Zvrstili so se slaniki, marinirani v žganju ali šeriju, brezmesni smørrebrødi s krompirjem, solato iz rakovice, pa dimljenimi ribami, telečjim jezikom in račjimi prsi. Med njimi se je znašel tudi "René's favorite", najljubši smørrebrød Renéja Redzepija, ki ga sestavlja dimljen morski list s kumarami, hrenom in drobnjakom. Zadnji je na vrsti tatarski biftek, na katerem počiva surov rumenjak, meni pa je končal sir "krav, ki se pasejo ob Severnem morju". Vse je bilo zelo drugačno in tako zelo dobro, da ni bilo veliko prostora za besede. Je pa bil prostor za kozarček ali dva žganja po priporočilu oštirja. Šnopčki naj bi bili ob teh sendvičih skoraj obvezni, ker se je na Danskem tako pač jedlo in pilo nekoč.
4
