Restavracija JB: pri San Pellegrinovem favoritu

Zgodovinska uvrstitev na 89. mesto kakopak ni samo priznanje za Janeza Bratovža, ki že leta uspešno išče svoj kulinarični izraz, ampak tudi za vse naše gostince, ki se bodo lahko tudi s temi rezultati zavihteli proti Evropi, proti svetu.

No, pa poglejmo, kako je bilo, ko smo jih radovedno obiskali v Plečnikovi dvorani na Miklošičevi, da bi preverili tuje ocenjevalce in domače kuharje. Pogrinjek so sestavili s pečenimi sardinicami z malimi olivami, zbrana družba pa se je na začetku odločila za Gaubejev sveži sauvignon ...

Razmeroma poceni štajersko vino torej in kreacija tune v prosvetljeni wasabi kombinaciji z "ostrigovo solato", za bolj mesojede pa v isti seriji stisnjena govedina v sladki omaki s črnim kaviarjem. Tuna in govedina bi lahko dobili najvišje ocene, a kaj ko je med jedmi, ki napovedujejo finale, začela prihajati (v dveh, treh etapah) konkurenca raviola, polnjenega z iransko pistacijo, ki so ga obdali z gosjimi jetri in gobicami šitake.

Ali pa napad škampov, ovitih v kadaif z vaniljevo majonezo in korenčkovo omako, da eko polente z beluši in rikoto niti ne omenjam. Težko bi se odločili, kaj je bilo najboljše, a nobenega dvoma ni, da je šlo za uro popolnega užitka. Prekinitev, ki so si jo nekateri poskušali izboriti z odmori za cigareto, so nam ponujali v obliki sorbetov: z baziliko in ingverjem ali bolj klasičnim limoninim. V isto serijo pa je bolj kot ne sodil tudi Steyerjev dišeči (pa ne sladki) traminec, ki ga podpisuje sam Janez Bratovž.

Po odmorih se je omizje enoglasno odreklo govejemu repu. Ponudbo po lovsko (z močnimi okusi) pripravljenega medveda, jasno, z brusnicami je podprl Batičev merlot, za tiste, ki so se odločili za kocko (mastnega) romba z jajčevci in kifeljčarjem pa se je trudil Primosicev beli cuvee.

Po pravici povedano je za pokušino sladic v omejenih želodčkih ostalo le malo prostora. A ko so nam omenili, da bo čokoladni sufle, panacotto, creme brulee in čokoladni mus spremljal Ganglov zweigelt, se nismo dali odpoditi. Večer se je za nas končal šele po nepregledni ekipi raznih zeliščnih grenčic, "šnopcev" in konjakov. Bazirali smo na smrekovcu in za vse skupaj pustili enega zelenega na osebo.

Povzetek

Ljubljana potrebuje restavracije, ki lahko ob elitnem prehranjevanju ponudijo tudi del kreativne kuhinje. Eksperimentiranje z materiali je mojstru Bratovžu tako rekoč v krvi in ob pravih dnevih se ne more izneveriti. Po drugi strani pa v Plečnikovo palačo lahko zavijete tudi na povsem običajno (poslovno) kosilce.

Vinska klet prinaša marsikatere posebnosti, ob popularnih "primorcih" več kot soliden pogled na Štajersko. Ob nekaj zanimivih tujcih pa tudi nekaj etiket, ki si jih lahko privoščijo samo ugledni potrošniki.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.