Četrtek, 20. 7. 2017, 4.01
7 let
Restavracija Capra: morsko kosilo na koprski promenadi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,40
Ob obali v starem delu Kopra je ena boljših restavracij ob našem morju.
Uh, kako vroče je bilo konec prejšnjega tedna, ko smo se nameščali pod tendo restavracije Capra ob koprski obalni cesti. Zakaj pa ne moremo noter, smo spraševali osebje, in dobili odgovor, da so tako odločili šefi.
Restavracija Capra
Pristaniška ulica 3, 6000 Koper
Telefon: 041 602 030
Škoda, ko se temperature dvignejo krepko čez trideset, in to je v Kopru velikokrat, postane večerja za ljudi s celine mučenje. V tujini to rešujejo z različnimi klimatskimi napravami in seveda z zračnimi notranjimi prostori. Škoda tudi zato, ker sta oba lista, tako vinski kot jedilni, pokazala, da je Capra na dobri poti, da ob prestižni in kar malce oddaljeni restavraciji Za gradom postane dobra koprska restavracija. Pa čeprav se to sliši kar malce neverjetno, kot bi recimo rekli čevapčiči iz Pirana ali buzara z Jesenic.
Kakorkoli, popoldne se je počasi prevešalo v večer in pogoji za igro so postajali znosnejši. Začeli smo s penečim Silverijem white, ki je imel nekaj stopinj Celzija in nekaj gramov sladkorja preveč, a je za prvo silo šlo. Konec koncev imajo na karti veliko predvsem lokalnih vin, s katerimi smo si pomagali kasneje. Hočete malvazijo? Vina Koper, Rodica, Steras, Korenika&Moškon, Rodica ... Naše omizje se je odločilo za koprsko zvrst Plemenito belo, ob koncu pa na prigovarjanje natakarja še za kozarec sladkega rumenega muškata ekološke Rodice. Veliko je tudi imen iz preostanka Primorske, tu so Blažič, Edi Simčič, Marjan Simčič, Čebron, Erzetič, Movia, Batič, Ščurek … Pri penečih vinih pa ob lokalnih in briških mehurčkih še Istenič in Moet.
Pri Capri se na glas pohvalijo s svojim kreativnim burgerjem, ki za konkretnih 14 evrov in pol ponuja v panko drobtinah ocvrtega osliča z maskarpone kremo in kozjim sirom v bombici z rdečo peso, v kateri so ob ribi še gozdne jagode, mlada špinača in holandska jajčna krema. Pri 32 stopinjah se nismo odločili za burger, ampak za nekoliko lažjo smer.
Moderni caprese oziroma paradižniki s pestom in kremo iz burate
Najprej hladne predjedi, na eni strani soliden tris s sardoni, marinirano hobotnico in veliko žlico bakalarja. Na drugem krožniku so prinesli caprese, ki mu rečejo moderni caprese, najverjetneje zato, ker v kreaciji ob paradižniku in pestu nastopa krema burate. Za začetek ponujajo sicer še nekaj jedi s tartufi in celo nekaj mesnih jedi, a v glavnem se pri Capri držijo morja, ki le nekaj metrov stran hladi čolne in turiste. Tunin tatarski, brancinov karpačo, mediteranski škampi…. In podobno je pri toplih predjedeh.
Z ovčjim sirom polnjene in ocvrte sardele
Treba je reči, da ocvrtih sardel, polnjenih z ovčjim sirom, še nikoli nismo poskusili. Recept je zanimiv, tri ocvrte ribice pa skoraj pretežke. A kasneje se je pri glavnih jedeh in sladicah tako ali tako izkazalo, da pri Capri goste želijo prepričati tudi z razmeroma velikimi porcijami. Zadnja jed zmernih dimenzij so bili izvrstni popečeni gamberi na kremi kozjega sira, sicer pa za toplo predjed ponujajo še različne školjke, bruskete in nekaj bolj ali manj morskih testenin.
Gamberi na kremi kozjega sira
Pri mesnih jedeh je v glavni vlogi iberski prašiček, posebej imajo tudi nekaj zelenjavnih možnosti. A nas so zanimale morske jedi, ki jih imajo kar nekaj. Presenetili so s črno rižoto s koščki sipe, na kateri je počival še velik, na kolobarje narezan in ocvrt jadranski ligenj. Velika porcija, kot smo že omenili, a okusna, sveža …
Črna sipina rižota in ocvrt jadranski ligenj
Da bi se na morju res počutili kot na morju, smo se lotili še brancina, treh velikih popečenih kosov, ki jim priložijo škampovo omako po imenu morska žametinka. A pravzaprav je škoda karkoli dodajati, brancin je bil pečen, kot je treba, spremljava hišnega, malce bolj debelega čipsa pa je bila zadostna. Le porcija bi bila v ljubljanskih turističnih gostilnah trikrat manjša.
File brancina s posodico omake, ki je pravzaprav niti ne potrebuje.
In podobno bi lahko imeli bolj obvladljivo število sladic. Kar trinajst smo jih našteli na posebni karti in na koncu po krajšem posvetovanju vzeli simpatično ledeno čokolado s sladoledom iz mlečnega cveta. Na drugi strani ni bil nič manjši poletni oziroma sladoledni tiramisu, ki smo ga, kot je zgoraj zapisano, podprli s Korenikinim sladkim, že kar sirupastim rumenim muškatom.
Povzetek
Za kakšnih 35 evrov je mogoče dobiti večino klasične morske in istrske hrane. Porcije so, milo rečeno, velike, okusi pa, kljub odtenku kreativne šole, niso izmaličeni.
Vinska karta je solidna, kar zadeva Obalo, Istro, Brda in Kras celo zelo solidna. Bi pa za takšen profil restavracije morali na kozarec ponuditi še kaj prestižnega penečega.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
