Četrtek, 9. 2. 2017, 4.05
6 let, 11 mesecev
Restavracija Blejski grad: nov pogled na otoček sredi jezera
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,95
Jezerškovi se širijo po slovenski kulinarični in medijski sceni, njihov poseg v dolgo zapostavljen Blejski grad je več kot solidno gostinsko delo.
Kislo in mrzlo torkovo popoldne nas je pripeljalo na Bled. V časovni stiski smo vozili hitro, saj pozimi na gradu zapirajo že ob šestih popoldne. Notranjost nove, prenovljene restavracije se ne ujema povsem s starim gradom, z grajskimi poslopji in s pripadajočo okolico, a je treba reči, da je sicer še malce hladna notranjost restavracije svetla, predvsem pa ima stekleno steno, ki ponuja enkraten pogled na jezero. Mogoče celo lepši pogled kot pri sosedih v hotelu Triglav.
Restavracija Blejski grad
Grajska cesta 61, 4260 Bled
Telefon: 04 62 03 444
Kot rečeno, svetla notranja oprema potrebuje še nekaj patine, glasba je skoraj preglasna, sicer pa gre za moderen in pametno urejen prostor.
Razgled na jezero je spektakularen, še posebej če imate z vremenom več sreče, kot smo je imeli mi.
Kaj pa hrana? Pri Jezerškovih tako kot pri svojih drugih lokacijah in projektih prisegajo na lokalno slovensko hrano, ki jo primerno predelujejo v moderne krožnike. Ko govorijo o slovenski hrani, seveda niso povsem ortodoksni, njihovi gorenjski okusi imajo mnogo vplivov, celo mediteranske, a v primerjavi z drugimi gradovi, ki se v zadnjem času dičijo na slovenski kulinarični poti, natakarjev niso preoblekli v viteze.
Cene na gradu niso ravno nizke, jedi niso poceni, očitno so ciljna skupina zapravljivi tuji turisti, ki naj bi nekaj vedeli o hrani. Na srečo so imeli tisto popoldne ne predrag meni s tremi jedmi za 29 evrov, ki smo mu dodali še juho, kar je obed podražilo na 35 evrov po osebi. Sicer imajo v ponudbi še mnogo reči, kranjsko klobaso po devet evrov, slovenske mesnine s kislo zelenjavo po 11 ter krožnik sirov, oreščkov in marmelad po 12 evrov. Juhe stanejo šest evrov, kreativne solate so po 12 in 14 evrov, glavne mesne jedi od 19 (za polnjene piščančje prsi) do 30 evrov (za turnedos rossini). Dunajski vas bo stal konkretnih 21 evrov.
Tunov tatarski z rdečim zeljem, hrenovo peno in črnim sezamom
Na začetku so nas razveselili s pozdravom iz skute in hrena s postrvjim kaviarjem in kozarčkom Medotove penine. Skoraj razkošen uvod, ki si ga gost v veliki prenovljeni grajski jedilnici pravzaprav mora privoščiti. Še raje bi se srečali s šampanjcem, a je ponudba pri vinih še bolj kot pri jedeh povezana s slovensko zemljo, s slovenskimi vinogradi.
Na vinskem listu imajo kakšnih 25 etiket in skoraj polovico ponudijo na kozarec. Naše omizje je tisto popoldne preskakovalo s koprske malvazije Capris na bolj piten Kupljenov renski rizling, če pa bi hoteli več, so imeli med najboljšimi Simčičev sauvignon Opoka po 65, Kristančičevo Veliko belo po 55 in Veliko rdeče po visokih 80 evrov. A tako globoko v žep nismo segli.
Dimljene račje prsi s solato iz leče in okisane zelenjave
Po pozdravu smo dobili tunov tartar, ki so ga popestrili z rdečim zeljem in hrenovo peno ter sezamom. Korektno pripravljena stvar, po Jezerškovo, tradicionalna jed, ki jo dobite po mnogo gostilnah, a s kančkom ustvarjalnosti. Ideja več je bila tudi pri dimljenih račjih prsih, ki jih je spremljala leča z okisano zelenjavo.
Simpatični, ne preobilni hladni začetki so naslednike dobili v skoraj goveji juhi s koščki sveže jušne zelenjave (raje bi videli, da bi bila kuhana) in zelo gosti juhi iz gomolja zelene, ki so ji dodali kozice. Pri obeh toplih napitkih, kot je zdaj moderno, najprej na krožniku postrežejo priloge in nato pri mizi nalijejo juho. Po grajsko …
Goveja juha z mesnim raviolom
Za glavno jed so postregli polnjene piščančje prsi s hruško, ovite v slanino, na pireju sladkega krompirja in z ocvrtim brstičnim ohrovtom, ta žal ni hrustal, ampak je bil nekam gumijast.
Piščančje rulade s hruško in slanino
Zanimiva, skoraj nasitna jed, ki marsikaj pridobi ravno s slanino. Na drugi strani je bil skoraj mlečni žafranov riž z brancinom, ki pa na srečo ni bil rižota, ampak priloga k dobro pripravljenemu morskemu prebivalcu.
Brancinov file na kremnem žafranovem rižu
Sladice so bile nasitne. Še posebej orehova torta, ki jo je objemala še jabolčna čežana, da o drobljencu niti ne izgubljamo besed. Bolj mirno je bilo v taboru čokoladnega fondanta, kjer pa so za tiste bolj lačne poskrbeli z gozdnimi sadeži in smetano.
Čokoladni fondant z gozdnimi sadeži
Morda naj na koncu omenimo, da imajo na blejskem gradu zanimivo ponudbo žganic: Tilia, Krucefix, Budič, Slovenia Vodka in nekaj tradicionalnih tujih žganic. Pa tudi za tiste, ki si želijo cigar, je na voljo soliden zbir. Nas je pot v središče dežele odvrnila od dodatnih opojev.
Hišna orehova tortica se je izkazala za najbolj nasitno jed tistega dne.
Povzetek
Simpatično urejena postojanka na enem od najlepših slovenskih gradov, kjer ponujajo predvsem slovenske jedi v modernih preoblekah. Še vedno je največ gorenjskih vplivov, ki sežejo tudi do morja in včasih za trenutek tudi v tujino.
Vinska karta je majhna in učinkovita, veliko vin je na kozarec, ni pa poceni. Bi bilo pa gotovo zanimivo poleti na grajskem vrtu piti šampanjec, če ga bodo imeli.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
