Praznični izbor slovenskih penečih vin

Med prazniki, pa naj gre za božič ali novo leto, tudi v naši deželi spijemo veliko penečih vin. Takšna vina so protokolarne narave, spodobi se namreč nazdraviti, so pa tudi takšni, ki peneča vina pijejo raje kot mirna. V boljših hotelih vam šampanjec, vključen v ceno, ponudijo že pri zajtrku, a cene postanejo za naše plitke žepe, še posebej pri (pravih) šampanjcih, velika težava. Naša peneča vina so seveda mnogo cenejša od francoskih mehurčkov in zato smo pripravili hiter pregled tistih kleti, ki ponujajo najboljše pri nas.

Radgonske gorice (Gornja Radgona) Ponujajo najbolj znani slovenski peneči vini pri nas. Ena od njiju je tudi najstarejši tovrstni napitek pri nas, ki ga prvič omenjajo že leta 1852. Na trgu so Zlata radgonska penina, Srebrna radgonska penina, Pinq in Radgonski biser ter izpeljanke. Najbolj so ponosni na svojo klasično Zlato penino (chardonnay), stroka pa ima celo raje Srebrno (laški rizling, šipon, chardonnay), pridelano po metodi charmat.

Penine Istenič (Bizeljsko) Posavski mojster ima na repertoarju izjemno število različnih penečih vin. Od prestižnih (Prestige Brut) do eksotične Desirée z okusom breskve. Podjetje deluje že od leta 1968 in zdi se največja konkurenca Radgoni, konec koncev letno napolnijo več kot 200.000 steklenic, da o turistični ponudbi ob vinogradih niti ne govorimo.

Hiša penin Frangež (Gornja Radgona) Jernej Frangež je še en razmeroma velik proizvajalec, na voljo ima vse vrste penečih vin, tudi roséje. Seveda pa ponuja tudi jagodno in breskovo penino "za dame". Med vsemi naštetimi pa je tudi edini, ki lahko ponudi FP light, napitek, ki vsebuje zgolj 4,5 odstotka alkohola. Njegovih buteljk ne morete kupiti v trgovinah, na voljo so v restavracijah in pri njih doma.

Bjana (Biljana) Miran in Petra Sirk iz Goriških brd ponujata sicer nekaj običajne, mirne vinske kapljice, že nekaj let pa sta znana kot nekakšna prenovitelja slovenske scene penečih vin. Bjano dobite v vseh boljših restavracijah. V njunih penečih vinih je največ chardonnaya, ob rebuli seveda, v Brut Roséju pa pa je namesto chardonnaya modri pinot.

Medot (Dobrovo) Peneče vino za strokovnjake. Pravijo, da so Simčičevi, kadar ne tekmujejo ali kar zmagujejo na Barkovljanki, najbolj nadarjeni mojstri penečih vin, ki se pri mirnih vinih lotevajo samo še rumene rebule. Medot klasične metode, Medot rose in Medot brut temeljijo na rebuli, zraven dodajo še kapljico chardonnaya in modrega pinota.

Movia (Ceglo) Mojster vinskega spektakla, naš v tujini najbolj opevan vinar Aleš Kristančič, že nekaj časa ponuja tudi peneče vino Puro iz chardonnaya in rebule ter Puro rosé, v katerem prevladuje modri pinot. Vino je med hrambo obrnjeno na glavo, glavna atrakcija pa je gotovo odpiranje s posebnim odpiračem, medtem ko je vrat steklenice potopljen v vodo. Movia zagotavlja popolno ekološko proizvodnjo vina in trdi, da je brez dodanega žvepla.

Četrtič in Prinčič (Kojsko in Števerjan) Matjaž Četrtič s slovenske strani Brd in Robert Prinčič z italijanske strani sta združila svoji rebuli in ju pomešala v kleti na nevtralnih tleh. Sinefinis je eno najboljših penečih vin v našem prostoru. Mešani rebuli pa potrjujeta idejo združene Evrope. Jasno, oba mojstra imata ob tem projektu tudi široko paleto kakovostnih mirnih vin.

Jože Frelih (Šentrupert) Pri Frelihu je osnovna dejavnost cviček, pravijo mu Cviček od fare, na njem pa je zvonik domače cerkve. Že nekaj časa pa ponujajo tudi rosé Penino od fare, ki jo pripravljajo, podobno kot cviček, predvsem iz žametne črnine. Cvičkova penina, nekaj posebnega v našem prostoru, bi lahko rekli. Frelih ima poleg tega še manj znano belo Šentruperško penino.