Poznate papajo, mango, liči in kumkvat?

Papaja

Začnimo s papajo, tropskim sadežem iz Srednje Amerike. Dandanes papajo gojijo v tropskih in subtropskih predelih sveta, njeno prvotno ime pa izhaja iz karibske besede apapai. Celotna rastlina nekoliko spominja na palmo, saj je njeno deblo votlo, listi pa so spiralasto razporejeni prav na vrhu rastline, vendar pa ima papaja tudi odlično lastnost. Raste in zori namreč preko celega leta, zato lahko v državah ob ekvatorju njene plodove obirajo vse leto.

Papaja pa se prav tako kot celotna rastlina imenuje tudi sadež, ki ima v notranjosti sočno, rumeno-oranžno meso, spominja na melono ter je obogaten s provitaminom A, ki izboljšuje vid. Ena glavnih sestavin je tudi vitamin B5 za zdravo barvo las, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na visoko vsebnost vitamina C, ki skrbi za dobro duševno počutje ter krepi imunski sistem. Papajo je najboljše uporabiti kar surovo. Seveda se lahko uporabi tudi pri pripravi raznih sladic, marmelad in prilog, vendar pa je zelo pomembno, da narezano papajo čim hitreje porabimo oziroma zaužijemo.

Mango

Naslednjega izmed »nenavadnih sadežev« predstavlja mango, ki vsebuje veliko provitamina A ter pestro število ostalih vitaminov (od vitaminov B3, B5, B6 pa do vitaminov C in E). In prav zaradi vseh teh vitaminov mango deluje kot odličen naravni čistilec krvi, nevtralizira kislost ter pozitivno vpliva na ledvice. Njegovo meso je oranžne barve, poleg tega, da je izjemno sladek in sočen, tudi preprečuje okužbe in prehladna obolenja, pomirja in daje energijo v stresnih situacijah.

V Aziji naj bi ta sadež poznali že več kot štiri tisoč let, od kje pa naj bi pravzaprav prišel pa ne ve nihče. Dejstvo je, da je mango v Indiji nacionalni sadež, prav tako pa prebivalci tistih dežel verjamejo, da ima ta tropski sadež skrivnostne moči, ustavlja krvavitve in krepi srce. Drugod v Aziji pa ta priljubljeni sadež uporabljajo tudi pri pripravi različnih slaščic. Ulični prodajalci sadja mango ponujajo s sladkorjem ali soljo, zelo zanimiv pa je tudi podatek, da v Mehiki mango potresejo s soljo in pekočim čilijem ter ga narežejo tako, da spominja na vrtnico ter ga nataknejo na paličico.

Liči

Pa se osredotočimo na tretjega izmed sadežev. Liči ima sladkokisel okus, včasih pa spominja na muškat. O njegovem izvoru priča že njegovo latinsko ime Litchi Chinensis, iz česar lahko sklepamo, da prihaja z daljnega vzhoda, natančneje: Kitajske. Liči naj bi na Kitajskem gojili že več kot tri tisoč let, nekoč pa naj bi z njim, štel je namreč za plačilno sredstvo, plačevali celo davke.

Sadež liči raste na vedno zelenih drevesih z zelenimi svetlečimi listi, ki zrastejo tudi do petnajst metrov visoko, letno lahko obrodijo tudi do več kot 200 kilogramov tega izjemno sladkega sadeža. Kot smo že omenili, je liči najbolj razširjen v jugovzhodnem delu Azije, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na ostale države proizvajalke kot so Indija, Južna Afrika, Avstralija in ZDA. Največkrat se ta sadež uporabi kot samostojna jed, nemalokrat pa ga zasledimo tudi v kompotu in marmeladi. Zanimiv je tudi podatek, ki pravi, da Kitajci liči mnogokrat pripravljajo v kombinaciji s perutnino in drugim mesom, posušen liči pa dajejo v čaj namesto sladkorja.

Kumkvat

Naš naslednji sadež je kumkvat, poznan tudi pod imenom fortunella. Gre za najmanjši užiten agrum, poimenovan po škotskem botaniku Robertu Fortuneu. Sadež je prav zaradi svoje majhnosti ter kantonske besede kam kwat, ki pomeni zlata pomaranča, dobil svoj prisrčen vzdevek »pritlikava pomaranča«. Poznamo več vrst kumkvatov (npr.: Hongkong kumquat, Nagami kumquat, Malayan kumquat itd.), prvotno pa ta sladek agrum izvira iz Kitajske. V kitajski literaturi naj bi bil kumkvat omenjen že v 12. stoletju, šele v 19. stoletju pa naj bi ga prav Robert Fortune prinesel v Evropo. Kaj kmalu naj bi se novica o obstoju razširila na vse kontinente, vendar pa kumkvat za svoj obstanek potrebuje prav posebne pogoje, kakršni so npr. v Evropi le v Grčiji, zato se je kumkvat obdržal le na nekaterih področjih.

Ker je celotna rastlina kumkvat podobna majhnemu drevesu oz. večjemu grmu, jih pogosto gojijo tudi kot okrasno rastlino. Vsekakor pa so drevesa zelo privlačna za pogled tudi zaradi svojevrstnih plodov, katerih lupina vsebuje veliko eteričnih olj ter ima zaradi tega tudi zelo prijeten vonj. Sadež jemo skupaj z lupino, da pa se ga uporabiti tudi na povsem drugačen način. Kitajci jih s pomočjo soli uporabijo kot zdravilo pri vnetem grlu, Angleži si jih privoščijo pikantno vložene, vi pa jih lahko uporabite tudi zraven sladoleda, mesa ali sira, zelo dobra pa je tudi prav posebna, kumkvatova marmelada.